Stvarne napake Vzorčne klavzule

Stvarne napake. Prodajalec za blago prodano do 25. 1. 2023 odgovarja zasebnim uporabnikom za stvarne napake na blagu v skladu z določili Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), ostalim uporabnikom pa v skladu z določili Obligacijskega zakonika. Prodajalec mora potrošniku izročiti blago v skladu s pogodbo in odgovarja za stvarne napake svoje izpolnitve. Napaka je stvarna: − če artikel nima lastnosti, ki so potrebne za njegovo normalno rabo ali za promet, − če artikel nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo potrošnik kupuje, ki pa bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana, − če artikel nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane, − če je prodajalec izročil artikel, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila. Primernost blaga za normalno rabo se presoja glede na običajno blago enake vrste in ob upoštevanju kakršnihkoli prodajalčevih izjav o značilnostih blaga, ki jih je dal prodajalec ali proizvajalec zlasti z oglaševanjem, predstavitvijo izdelka ali navedbami na blagu samem. Potrošnik lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarne napake, če o napaki obvesti prodajalca v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. Potrošnik mora v obvestilu o napaki natančneje opisati napako in prodajalcu omogočiti, da stvar pregleda. Kontakt za prijavo stvarne napake je xxxx@xxx.xx ali osebno na sedežu podjetja. Prodajalec ne odgovarja za stvarne napake na blagu, ki se pokažejo potem, ko mineta dve leti, odkar je bila stvar izročena. Šteje se, da je napaka na stvari obstajala že v času izročitve, če se pojavi v roku šest mesecev od izročitve. Potrošnik, ki je pravilno obvestil prodajalca o napaki, ima pravico od prodajalca zahtevati, da: − odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali − blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali − vrne plačan znesek. V vsakem primeru ima potrošnik tudi pravico, da od prodajalca zahteva povrnitev škode, zlasti pa povračilo stroškov materiala, nadomestnih delov, dela, prenosa in prevoza izdelkov, ki nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena. Pravice potrošnika iz prvega odstavka ugasnejo s potekom dveh let od dneva, ko je o stvarni napaki obvestil prodajalca. Pravico do uveljavljanja stvarnih napak natančneje urejajo določila Zakona o varstvu potrošnikov. Za odgovornost za stvarne napake se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razme...
Sample 1Sample 2
Law Insider
+
Microsoft® Word Add-in

Get the Official Word Add-in

Open in AppSource
Add to Word Now
Stvarne napake. ZAKONIK XII. PLOŠČ: če je P navedel večjo površino zemljišča kot je dejanska, in z mancipacijo odsvojil K- ju to zemljišče, je K lahko s tožbo ao de modo agri zahteval od njega plačilo dvojne vrednosti primankljaja. Xxxxxxxxxx te tožbe ni obdržal. skrite napake: npr. suženj je srčni bolnik, slab kuhar… očitne napake: npr. suženj šepa KLASIČNO PRAVO: K je lahko z AO EMPTI zahteval od P plačilo odškodnine, če stvar ni imela lastnosti, ki jih je P ob mancipaciji izrecno zagotavljal. Isto je veljalo, če je stvar imela napake, za katere je P vedel in jih je zamolčal. P je bil odgovoren tudi za vsa zagotovila, s katerimi je K-ja nalašč spravil v zmoto (po načelu dobre vere in poštenja). Včasih je P še s stipulacijo zagotovil K-ju, da stvar nima določenih napak. Z ediktom kurulskih edilov so bile ustanovljene posebne določbe glede prodajnih pogodb sužnjev in domače živine. P je moral nekatere napake za te stvari javno napovedati (npr. bolezni, suženj se rad pretepa ali pobegne). Napovedati je bilo treba tudi, ali obremenjuje sužnja noksalna odgovornost za kakšno deliktno ravnanje. Za nenapovedane (in neočitne) napake je moral P s stipulacijo prevzeti jamstvo. Pozneje to ni bilo potrebno – P je bil odgovoren za napake stvari ne glede na to, ali jih je poznal ali ne. Xxxxx je imel na izbiro dve tožbi zoper P-ja:
Sample 1
Stvarne napake. Stranka je dolžna izdelek takoj po prevzemu natančno pregledati in nas o morebitnih stvarnih napakah nemudoma obvestiti. To velja tudi, če se izdelek po naročilu Stranke dobavi tretjim osebam. Če napake pri skrbnem pregledu ni mogoče opaziti, teče predmetni rok od trenutka, ko se je skrita napaka pokazala. Če nas Stranka o napaki, ki bi jo bilo ob skrbnem pregledu mogoče odkriti, nemudoma ne obvesti, velja prevzeti izdelek za sprejet. Potrošniki: Ne glede na zgoraj navedeno, nas lahko Stranka, ki je Potrošnik, o napaki, ki se pokaže v roku dveh let od prevzema izdelka, obvesti v roku dveh mesecev od dneva, ko je bila napaka odkrita. Prav tako sme Stranka, ki je Potrošnik, zaradi stvarne napake na blagu vselej zahtevati: da napako na blagu odpravimo ali ji vrnemo del plačanega zneska v sorazmerju z napako ali izdelek zamenjamo z novim brezhibnim izdelkom ali ji vrnemo celotni plačani znesek. V vsakem primeru sme zahtevati, da ji povrnemo celotno škodo, ki ji je nastala zaradi napake stvari, tudi škodo zaradi uveljavljanja tega zahtevka (na primer stroške pošiljanja stvari z napako nazaj na kraj odpošiljanja).
Sample 1
Stvarne napake. Vstopnica ima stvarno napako, če: ● nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo; ● nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana; ● nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane; ● je družba kupcu izročila vstopnico, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom. Stvarno napako na naročeni vstopnici lahko kupec uveljavlja pri nakupu katere kole vstopnice na spletni platformi. Ko kupec uveljavlja stvarno napako na vstopnici lahko sam izbira med štirimi pravicami, ki jih določa Zakon o varstvu potrošnikov, pri čemer lahko zahteva: ● odpravo napake, ● zamenjavo vstopnice z novo brezhibno vstopnico, ● vrnitev dela plačanega zneska v sorazmerju z napako, ● vračilo plačanega zneska.
Sample 1
Stvarne napake. Prodajalec mora kupcu izročiti izdelke v skladu s pogodbo in odgovarja za stvarne napake svoje izpolnitve. Napaka je stvarna, če:
Sample 1
Stvarne napake. Za stvarne napake je odgovoren dobavitelj, kot sledi: 1. Vse dele ali storitve, ki imajo stvarno napako, je treba po izbiri dobavitelja brezplačno izboljšati, ponovno dostaviti ali ponovno izvesti, če je njihov razlog obstajal že v času prenosa tveganja. 2. Zahtevki za naknadno izpolnitev zastarajo v 12 mesecih od začetka zakonsko določenega zastaralnega roka; enako velja za odstop in zmanjšanje. Ta rok ne velja, če Zakon o nepremičninah in regresni pravici predpisuje daljše roke v primeru naklepa, zlonamernega prikrivanja napake in neupoštevanja jamstva za kakovost. Zakonske določbe o odlogu, zaviranju in ponovnem začetku rokov ostajajo nespremenjene. 3. Naročnik mora dobavitelja o napakah takoj pisno obvestiti. 4. V primeru obvestila o napakah se lahko plačila naročnika zadržijo v obsegu, ki je v razumnem razmerju z nastalimi stvarnimi napakami. Naročnik lahko zadrži plačila le, če se uveljavlja napaka, o kateri ni dvoma. Pravica do zadržanja za naročnika ne obstaja, če so njegove zahteve v zvezi z napakami zastarale. Če je bila napaka napačno ugotovljena, lahko dobavitelj od naročnika zahteva nadomestilo za nastale stroške. 5. Dobavitelju se mora zagotoviti možnost naknadne izvedbe v razumnem roku. 6. Če naknadna izvedba ni uspešna, lahko naročnik – ne glede na odškodninske zahtevke v skladu z 10. točko – odstopi od pogodbe ali pa zmanjša plačilo.
Sample 1
Stvarne napake. 5.1 Za zahtevke v zvezi s stvarnimi napakami velja zastaralni rok dvanajst mesecev od prenosa tveganja. To ne velja v primeru zakonsko predpisanega daljšega obdobja in nikoli v primeru odškodninske obveznosti, ki izhaja iz izgube življenja, telesnih poškodb ali poslabšanja zdravja, niti v primeru odškodninske obveznosti, ki je posledica namerne ali hudo malomarne kršitve delovnih obveznosti. 5.2 Stranka mora pri nas vložiti pisni odškodninski zahtevek v zvezi s stvarnimi napakami brez odlašanja, vendar najpozneje v sedmih dneh od nastopa ali odkritja pomanjkljivosti. V nasprotnem primeru se odškodninski zahtevki v zvezi s stvarnimi napakami zavrnejo. Ne strinjamo se z enostransko omejitvijo strankinih zakonskih obveznosti pregleda in vložitve pritožb. 5.3 Ko so vloženi odškodninski zahtevki v zvezi s stvarnimi napakami, lahko stranka zadrži plačilo samo v obsegu, ki je ustrezno sorazmeren z nastalo škodo. Stranka lahko zadrži plačilo samo, če je bil vložen upravičen odškodninski zahtevek. Če je odškodninski zahtevek krivdno neupravičen, imamo pravico, da od stranke zahtevamo povračilo stroškov, ki smo jih imeli v zvezi s takšnim neutemeljenim zahtevkom. 5.4 Na začetku nam mora vedno biti dana možnost, da v razumnem roku zagotovimo naknadno izpolnitev. 5.5 Vse odškodninske zahtevke urejajo izključno določbe teh pogojev in določil. Kakršni koli dodatni zahtevki ali zahtevki z zvezi s stvarno napako, ki jih ne urejajo ti pogoji in določila, so izključeni.
Sample 1
Stvarne napake. Ponudnik je odgovoren za stvarne napake izdelka. Napaka je stvarna: 1. če izdelek nima
Sample 1

Related to Stvarne napake

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • Jamstvo za napake Izbrani ponudnik s katerim bo naročnik sklenil okvirni sporazum, bo moral jamčiti za odpravo vseh vrst napak, ki jih bo naredil z izvajanjem predmeta javnega naročila, skladno z določili Obligacijskega zakonika.

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti V roku osem (8) delovnih dni po podpisu pogodbe mora prodajalec predložiti instrument finančnega zavarovanja (originalno brezpogojno, nepreklicno bančno garancijo unovčljivo na prvi poziv, izdelano po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP, revizija iz leta 2010) ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z DDV, sicer lahko kupec brez kakršnih koli obveznosti do prodajalca odstopi od pogodbe. Instrument finančnega zavarovanja mora veljati 120 dni po roku veljavnosti pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki, se mora temu primerno spremeniti instrument finančnega zavarovanja oziroma podaljšati njegova veljavnost. V primeru, da prodajalec kupcu ne izroči instrumenta zavarovanja, je kupec upravičen zadržati del sredstev v višini vrednosti finančnega zavarovanja (10% pogodbene vrednosti z DDV) še toliko časa, kolikor bi bila veljavnost finančnega zavarovanja. Zadržano plačilo se ne obrestuje. Finančno zavarovanje lahko kupec unovči v naslednjih primerih, ko se šteje, da prodajalec ni dobro izvedel svojih obveznosti oz. so ostali razlogi za prenehanje pogodbenega razmerja, ki narekujejo unovčitev finančnega zavarovanja: • če prodajalec dobave ne opravlja v skladu s pogodbenimi zahtevami ali s tehničnimi specifikacijami; • če kupec razdre pogodbo zaradi kršitev ali zamude na strani prodajalca ali večkratno ponavljajoče dobave blaga pomanjkljive/slabe kakovosti; • če prodajalec objavi nesolventnost, prisilno poravnavo xxx xxxxxx; • če prodajalec krši zaupnost podatkov; • če ob izteku veljavnosti obstoječega finančnega zavarovanja pred iztekom veljavnosti pogodbe z morebitnimi aneksi, ne predloži novega finančnega zavarovanja v ustrezni obliki, višini in roku trajanja; • če prodajalec brez dogovora s kupcem odstopi od pogodbe/posameznega naročila in razlogi za to niso na kupčevi strani. Kupec lahko finančno zavarovanje uveljavi brez predhodnega opomina, mora pa prodajalca o tem, da ga je uveljavil, obvestiti pisno po elektronski ali klasični pošti. Če kupčeva škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko kupec zahteva razliko povrnitve nastale škode od prodajalca v celoti. Instrument finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kupec lahko unovči, če prodajalec svojih obveznosti do kupca ne izpolni skladno s to pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku, ter v primeru, da prodajalec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, zaradi tega, ker se je nad njim začel postopek zaradi insolventnosti.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2

  • Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.

  • Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.

  • Pogoji za sodelovanje IZJAVLJAMO, DA:

  • NAVODILA ZA IZDELAVO PONUDBE Ponudba se sestavi tako, da ponudnik vpiše zahtevane podatke v obrazce, ki so sestavni del razpisne dokumentacije oz. posameznih delov le-te. Ponudba mora biti podana na obrazcih iz prilog razpisne dokumentacije ali na po vsebini in obliki enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Ponudnik v sistem e-JN v razdelek »Skupna ponudbena vrednost« v zato namenjen prostor vpiše skupni ponudbeni znesek brez davka v EUR in znesek davka v EUR. Znesek skupaj z xxxxxx v EUR se izračuna samodejno. V del »Predračun« pa naloži datoteko v obliki word, excel ali pdf. »Skupna ponudbena vrednost«, ki bo vpisana v istoimenski razdelek in dokument, ki bo naložen kot predračun v del »Predračun«, bosta razvidna in dostopna na javnem odpiranju ponudb. V primeru razhajanj med podatki navedenimi v razdelku »Skupna ponudbena vrednost« in dokumentu, ki je predložen v delu »Predračun«, kot veljavni štejejo podatki v dokumentu, ki je predložen v delu »Predračun«. Ostale priloge ponudnik naloži v razdelek »Druge priloge«. V primeru razhajanj med podatki v Ponudbenem predračunu - naloženim v razdelek »Predračun«, in celotnim Predračunom - naloženim v razdelek »Druge priloge«, kot veljavni štejejo podatki v celotnem predračunu, naloženim v razdelku »Druge priloge«. Ponudnik, ki odda ponudbo, pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da so vsi podatki in dokumenti, podani v ponudbi, resnični, in da priložena dokumentacija ustreza originalu. V nasprotnem primeru ponudnik naročniku odgovarja za vso škodo, ki mu je nastala. Ponudnik predloži potrdila ali izjave, kot je zahtevano pri poglavju »Xxxxxx za udeležbo« (v kolikor so zahtevane izjave že vsebovane v priloženem obrazcu »Izjave«, je dovolj, da ponudnik podpiše ta obrazec in mu ni potrebno prilagati lastnih izjav) ter priloži skeniran izpolnjen in podpisan vzorec okvirnega sporazuma skupaj s ponudbo v sistem e-JN v razdelek »Druge priloge«. Izbrani ponudnik bo moral ob pravnomočnosti odločitve predložiti seznam delavcev (z osebnimi podatki), ki bodo izvajali dela in vstopali v prostore naročnika. Izbrani ponudnik bo v skladu s 6. odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK-B) naročniku takoj po obvestilu o sprejemu odločitve o izbiri in še pred pravnomočnostjo le-te posredoval izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu družbe, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. Za fizične osebe izjava vsebuje ime in priimek, naslov prebivališča in delež lastništva. Če ponudnik predloži lažno izjavo oziroma da neresnične podatke o navedenih dejstvih, ima to za posledico ničnost pogodbe.

  • Ponudba s podizvajalci V primeru, da ponudnik nastopa skupaj z enim ali več podizvajalci, mora v prilogi 4 navesti naslednje podatke, ki so tudi obvezna sestavina pogodbe: − vse vrste materiala in vrste del, ki jih bo dobavil oziroma izvedel podizvajalec, − podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun), − predmet, količina, vrednost, kraj in rok dobave oziroma izvedbe del. Podatki iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ponudnik mora za vse navedene podizvajalce predložiti pisne izjave vseh podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri realizaciji naročila, da ima ponudnik poravnane vse poslovne obveznosti do njih (priloga 4/1), priložiti potrjeno pooblastilo ponudnika, da na podlagi potrjenega računa, naročnik neposredno plačuje podizvajalcem (priloga 4/2) in priložiti potrjeno soglasje podizvajalca, na podlagi katerega naročnik namesto izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do izvajalca (priloga 4/3). Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila. Podizvajalec mora izpolniti in podpisati prilogo 3/2. V kolikor bo ponudnik nastopal s podizvajalci, bo moral skleniti pogodbo v skladu z določili od šestega (6.) do dvanajstega (12.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Ponudnik, kateremu bo javno naročilo oddano, bo v razmerju do naročnika v celoti odgovarjal za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. Izbrani ponudnik bo v primeru sklenitve pogodbe dolžan naročnika obveščati o vseh spremembah v zvezi s podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta naročila. Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih (5) dneh od sklenitve te pogodbe (med naročnikom in ponudnikom). Naročnik bo po prejemu kopije pogodbe preveril, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve (1.) alineje sedmega odstavka 74. člena ZJNVETPS in podizvajalčevo soglasje iz druge (2.) alineje sedmega (7.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Če pooblastila ali soglasja nima, bo ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozval, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predložita v tem roku, bo naročnik Državni revizijski komisiji predlagal, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena ZJNVETPS. Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJNVETPS obvezna, zato bo naročnik vsa plačila morebitnim podizvajalcem plačeval v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju. Izbrani ponudnik mora svojemu računu obvezno priložiti račune svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.

  • VARSTVO OSEBNIH PODATKOV [1] Zavarovalnica v zbirkah podatkov, ki jih vzpostavi, vodi in vzdržuje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in zavarovalništvo, obdeluje naslednje osebne podatke svojih strank: (a) podatke, navedene v zavarovalni pogodbi in dokumentih, ki so z njo neločljivo povezani (npr. priloge, ponudbe, vprašalniki); (b) podatke o zavarovalnih primerih ter za presojo zavarovalnega kritja in višine odškodnine oziroma zavarovalnine; (c) podatke, ki jih zavarovalnica pridobi v drugih stikih z zavarovalcem, zavarovano osebo ali tretjimi osebami (npr. pri nagradnih igrah, dogodkih, ki jih organizira zavarovalnica, registraciji in uporabi mobilnih in spletnih aplikacij);