Common use of Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja Clause in Contracts

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I in 60/17; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevo za pravno varstvo lahko vloži aktivno legitimirana oseba, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu za javno upravo. Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom. Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili 15. člena ZPVPJN. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I in 60/17; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo poteka v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom in - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Poleg tega se ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko uveljavlja v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Zahteva za pravno varstvo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudb ali razpisno dokumentacijo (oz. dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), ni dopustna, če bi lahko vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil naročnika opozoril na očitano krši­tev, pa te možnosti ni uporabil. Šteje se, da bi vlagatelj ali drug morebitni ponudnik preko portala javnih naročil lahko opozoril na očitano kršitev, če je bilo v postopku javnega naročanja na portalu javnih naročil objavljeno obvestilo o naročilu, na podlagi katerega ponudniki oddajo ponudbe. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevo Aktivna legitimacija za pravno varstvo vložitev zahtevka za revizijo se prizna: vsaki osebi, ki ima ali je imela interes za dodelitev javnega naročila, sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko vloži aktivno legitimirana osebaz domnevno kršitvijo nastala škoda, kot jo določa 14. člen ZPVPJNzagovornikom javnega interesa. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu za javno upravofinance. Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom. Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJNZPVPJN vsebovati: ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo, ime naročnika, oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, predmet javnega naročila, pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem, potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I in 60/17; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo poteka v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom in - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Poleg tega se ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko uveljavlja v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN osebaAktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo se prizna: vsaki osebi, ki ima ali je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa imela interes za dodelitev javnega naročila. Zahtevo za pravno varstvo , sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko vloži aktivno legitimirana osebaz domnevno kršitvijo nastala škoda, kot jo določa 14. člen ZPVPJNzagovornikom javnega interesa. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu za javno upravofinance. Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom. Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJN vsebovati: ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo, ime naročnika, oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, predmet javnega naročila, pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem, potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Vlagatelj mora v zahtevku za revizijo v skladu z določili 2. odstavkom 15. člena ZPVPJNZPVPJN navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I in 1I, 60/17, 72/19; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo revizijo: - pisno neposredno pri naročnikunaslovniku ali , - po pošti priporočeno s povratnico ali - z vložitvijo zahtevka na portalu eRevizija (xxxxx://xxx.xxxxxxxxxxxxxxx.xx/), - v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njenaseznanjena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevo za pravno varstvo lahko vloži aktivno legitimirana oseba, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročnikunaročniku oz. na portalu eRevizija, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu na Ministrstvo za javno upravoupravo (razen v primeru, ko odda zahtevek na eRevizija). Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilompotrdilom (odvisno od načina vložitve). Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili 15. člena ZPVPJN. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I in 1I, 60/17, 72/19; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo revizijo: - pisno neposredno pri naročnikunaslovniku ali , - po pošti priporočeno s povratnico ali - z vložitvijo zahtevka na portalu eRevizija (xxxxx://xxx.xxxxxxxxxxxxxxx.xx/), - v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njenaseznanjena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevo za pravno varstvo lahko vloži aktivno legitimirana oseba, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročnikunaročniku oz. na portalu eRevizija, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu na Ministrstvo za javno upravoupravo (razen v primeru, ko odda zahtevek na eRevizija). Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilompotrdilom (odvisno od načina vložitve). Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili 15. člena ZPVPJN. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I in 60/17, 72/19; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo revizijo: - pisno neposredno pri naročnikunaslovniku ali - po pošti priporočeno s povratnico ali - z vložitvijo zahtevka na portalu eRevizija (xxxxx://xxx.xxxxxxxxxxxxxxx.xx/), - v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njenaseznanjena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevo za pravno varstvo lahko vloži aktivno legitimirana oseba, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročnikunaročniku oz. na portalu eRevizija, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu na Ministrstvo za javno upravoupravo (razen v primeru, ko odda zahtevek na eRevizija). Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilompotrdilom (odvisno od načina vložitve). Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili 15. člena ZPVPJNZPVPJN in obrazložen. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I 1I, 60/17 in 60/1772/19; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, revizijo: - z vložitvijo zahtevka na portalu eRevizija (xxxxx://xxx.xxxxxxxxxxxxxxx.xx/; - v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevo za pravno varstvo lahko vloži aktivno legitimirana oseba, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu za javno upravo. Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilomna portalu eRevizija. Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili 15. člena ZPVPJN. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I in 60/17, 72/19; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročnikurevizijo: - z vložitvijo zahtevka na portalu eRevizija (xxxxx://xxx.xxxxxxxxxxxxxxx.xx/), - v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njenaseznanjena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevo za pravno varstvo lahko vloži aktivno legitimirana oseba, kot jo določa 14. člen ZPVPJN. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu za javno upravona portalu eRevizija. Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je obliki in mora biti overjen s kvalificiranim potrdilom. Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili 15. člena ZPVPJN. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I in 60/17; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo poteka v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom in - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Poleg tega se ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko uveljavlja v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN osebaAktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo se prizna: vsaki osebi, ki ima ali je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa imela interes za dodelitev javnega naročila. Zahtevo za pravno varstvo , sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko vloži aktivno legitimirana osebaz domnevno kršitvijo nastala škoda, kot jo določa 14. člen ZPVPJNzagovornikom javnega interesa. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila), vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu na Ministrstvo za javno upravo. Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom. Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJNZPVPJN vsebovati: ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo, ime naročnika, oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, predmet javnega naročila, pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem, potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.

Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja. Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 –ZDU – 1I in 60/17; v nadaljevanju: ZPVPJN) ureja pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja in pri izvajanju javnih naročil. Pravno varstvo poteka v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom in - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo oddaje javnih naročil. Poleg tega se ničnost pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko uveljavlja v sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Pravno varstvo v predrevizijskem in revizijskem postopku se uveljavlja z vložitvijo zahtevka za revizijo pri naročniku, v primeru sodnega postopka pa z vložitvijo tožbe pri sodišču. Dopustnost pravnega varstva ureja ZPVPJN v 5. členu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN osebaAktivna legitimacija za vložitev zahtevka za revizijo se prizna: vsaki osebi, ki ima ali je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa imela interes za dodelitev javnega naročila. Zahtevo za pravno varstvo , sklenitev okvirnega sporazuma ali vključitev v dinamični nabavni sistem ali kvalifikacijski sistem in ji je ali bi ji lahko vloži aktivno legitimirana osebaz domnevno kršitvijo nastala škoda, kot jo določa 14. člen ZPVPJNzagovornikom javnega interesa. Zahtevek za revizijo, ki se nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo (dokumentacijo dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila), se vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu ali prejema povabila k oddaji ponudbe. Kadar naročnik spremeni ali dopolni navedbe v objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali v razpisni dokumentaciji, se lahko zahtevek za revizijo, ki se nanaša na spremenjeno, dopolnjeno ali pojasnjeno vsebino objave, povabila ali razpisne dokumentacije ali z njim neposredno povezano navedbo v prvotni objavi, povabilu k oddaji ponudbe ali razpisni dokumentaciji (dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila)dokumentaciji, vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbiro najugodnejšega ponudnika. Zahtevek Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni dopustno vložiti po roku za prejem ponudb, razen če je naročnik v postopku javnega naročanja določil rok za prejem ponudb, ki je krajši od desetih delovnih dni. V tem primeru se lahko zahtevek za revizijo vloži v desetih delovnih dneh od dneva objave obvestila o naročilu. Če v skladu s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN oseba, ki je vložila zahtevek za revizijo, naročnika predhodno ni opozorila na očitano kršitev, ali tega ni storil drug morebitni ponudnik, s čimer je bila oseba seznanjena preko portala javnih naročil ali bi lahko bila sezna­njena, se šteje, da taka oseba ni izkazala interesa za dodelitev javnega naročila. Zahtevek za revizijo mora biti obrazložen. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku, kopijo revizijskega zahtevka pa mora poslati Ministrstvu za javno upravofinance. Zahtevek za revizijo je treba vročiti po pošti priporočeno s povratnico ali v elektronski obliki, če je overjen s kvalificiranim potrdilom. Natančneje ga določa 15. člen ZPVPJN. Zahtevek za revizijo mora biti sestavljen v skladu z določili s prvim odstavkom 15. člena ZPVPJNZPVPJN vsebovati: ime in naslov vlagatelja zahtevka ter kontaktno osebo, ime naročnika, oznako javnega naročila ali odločitve o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti, predmet javnega naročila, pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem, potrdilo o plačilu takse iz prvega, drugega, tretjega ali četrtega odstavka 71. člena tega zakona. Vlagatelj mora v zahtevku navesti očitane kršitve ter dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo. Kadar zahtevek za revizijo ne prestane predhodnega preizkusa iz 26. člena ZPVPJN, naročnik zahtevek za revizijo zavrže. V nasprotnem primeru naročnik očitke iz zahtevka za revizijo obravnava vsebinsko in zahtevek za revizijo zavrne ali mu ugodi. Predhodni preizkus mora naročnik izvesti v treh delovnih dneh, odločitev o zahtevku za revizijo pa mora sprejeti v osmih delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo oziroma v osmih dneh od poteka roka, ki ga ima za izjasnitev glede zahtevka za revizijo izbrani ponudnik. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPVPJN se namreč postopkov pravnega varstva lahko udeležuje tudi izbrani ponudnik. V primeru, da naročnik zahtevek za revizijo zavrne, se postopek pravnega varstva avtomatično nadaljuje pred Državno revizijsko komisijo, vlagatelj pa lahko v skladu z 18. členom ZPVPJN svoj zahtevek umakne. Pritožba je dopustna zoper naročnikovo odločitev o zavrženju zahtevka za revizijo ali zoper njegovo odločitev o stroških v predrevizijskem postopku. Postopek pritožbe ureja šesto poglavje ZPVPJN. Uveljavljanje ničnosti natančneje ureja peto poglavje ZPVPJN.