Reklamacije V kolikor odjemalec ugovarja zaračunanemu znesku, je dolžan nesporni del plačati v pogodbeno določenem roku, za sporni del pa vložiti pisni ugovor dobavitelju v osmih dneh od dneva prejema računa ali obračuna. Dobavitelj je dolžan odjemalcu posredovati odgovor na ugovor v osmih dneh od dneva prejetja ugovora. Dobavitelj in odjemalec si bosta vse morebitne nesporazume iz njunega pogodbenega razmerja prizadevala reševati po mirni poti. Dobavitelj električne energije zagotovi pregleden, enostaven in brezplačen notranji postopek obravnave pritožb gospodinjskih odjemalcev. Dobavitelj bo storitve iz te pogodbe in splošnih pogojev izvajal kot zagotovljeno kakovost storitev skladno z določili veljavnega EZ-1. Če dobavitelj odjemalcu krši zahtevani standard kakovosti in je kršitev nastala iz razlogov na dobaviteljevi strani, je dolžan na podlagi odjemalčeve pisne zahteve, plačati nadomestilo. Višino nadomestila, način in rok plačila nadomestila za posamezno vrsto kršitve bosta dobavitelj in odjemalec dogovorila sporazumno. Nadomestilo mora biti upravičeno sorazmerno glede na višino nastale škode, težo kršitve in stopnjo odgovornosti dobavitelja. Dobavitelj zagotavlja postopek izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z dobavo elektrike gospodinjskim odjemalcem po EZ-1 pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov. Dobavitelj bo odjemalca obveščal o strukturi proizvodnih virov na izdanih računih.
FINANČNA ZAVAROVANJA Ponudnik mora za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti do naročnika, naročniku predložiti bančne garancije oziroma ustrezna kavcijska zavarovanja pri zavarovalnici. Bančne garancije oz. kavcijska zavarovanja pri zavarovalnici morajo biti brezpogojni in plačljivi na prvi poziv in morajo biti izdani po vzorcih iz razpisne dokumentacije. Uporabljena valuta je EUR. Finančna zavarovanja, ki jih ponudnik ne predloži na priloženih vzorcih iz razpisne dokumentacije, po vsebini ne smejo bistveno odstopati od vzorca bančnih garancij iz razpisne dokumentacije in ne smejo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjega zneska, kot ga je določil naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko.
POGODBENA VREDNOST Pogodbena vrednost pogodbenih del iz 2. člena te pogodbe je določena na podlagi sprejete ponudbe izvajalca št. pogodbe v neto vrednosti: z dne in znaša na dan sklenitve te
PONUDBA Ponudbena dokumentacija mora biti podana na obrazcih iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali po vsebini in obliki na enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Ponudnik mora obrazce, izpolniti na vseh za to predvidenih mestih, datirati, podpisati in žigosati. V kolikor ponudnik ne posluje z žigom to navede v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik mora v vseh obrazcih, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, izpolniti prazna mesta, bodisi s črnilom bodisi s kemičnim svinčnikom z jasnimi tiskanimi črkami ali jih natipkati ali natisniti, in le-te datirati in podpisati. V kolikor posamezni dokument ali obrazec, ki je predložen v ponudbeni dokumentaciji ne bo podpisan, šteje, da je oddan pravno zavezujoč dokument, ki ima enako veljavnost kot podpisan. Ponudnik, ki odda ponudbo, pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da so vsi podatki in dokumenti, podani v ponudbi, resnični, in da kopije priloženih listin ustrezajo originalu. V nasprotnem primeru ponudnik naročniku odgovarja za vso škodo, ki mu je nastala. Ponudniki so dolžni svoje ponudbe elektronsko oddati preko sistema e-JN (xxxx://xxx.xxx.xxx.xx), in sicer preko naslova navedenega v Obvestilu o naročilu, objavljenem na Portalu javnih naročil. Ponudniki so dolžni originalno zavarovanje za resnost ponudbe oddati: - v originalu na naslov naročnika, kot del ponudbe, ki se dostavlja ločeno (preostali del ponudbene dokumentacije pa ponudnik odda v sistemu e-JN) ali - originalno zavarovanje za resnost ponudbe v elektronski obliki (podpisano z varnim elektronskim podpisom) predloženo v sistemu e-JN. RAZPISNA DOKUMENTACIJA 33
OBVEZNOSTI NAROČNIKA Naročnik se obvezuje, da bo:
OBVEŠČANJE Pogodbeni stranki se zavezujeta o vseh spremenjenih ali novih okoliščinah, ki so pomembne za izpolnitev te pogodbe, nemudoma obvestiti drugo pogodbeno stranko. Vsa obvestila morajo biti pisna in oddana priporočeno po pošti.
PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.
FINANČNO ZAVAROVANJE Na podlagi drugega odstavka 93. člena ZJN-3 ter f) točke 6. odstavka 62. člena ZJN-3 naročnik v postopku javnega naročanja določa naslednje obvezno zavarovanje:
12.1. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Izbrani ponudnik je dolžan najkasneje v petindvajsetih (25) dneh od podpisa okvirnega sporazuma/okvirnih sporazumov, kot pogoj za veljavnost okvirnega sporazuma/okvirnih sporazumov, izročiti naročniku finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (bančno garancijo banke/zavarovalnice ali kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) v vrednosti 10 % okvirnega sporazuma - seštevka dobljenih sklopov (brez DDV). V ta namen mora ponudnik na poziv naročnika predložiti izjavo ponudnika, da bo v petindvajsetih (25) dneh od podpisa okvirnega sporazuma/okvirnih sporazumov naročniku predložil bančno garancijo banke/zavarovalnice oz. kavcijsko zavarovanje zavarovalnice za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % seštevka dobljenih sklopov (brez DDV), z veljavnostjo do 31. 12. 2021. V kolikor je ponudnik izbran za več sklopov, dostavi eno bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje v višini 10 % od seštevka vrednosti okvirnih sporazumov vseh sklopov za katere je bil izbran (brez DDV). V kolikor bo finančno zavarovanje potrebno unovčiti, se ga bo unovčilo v vrednosti tistega sklopa, za katerega ponudnik ne bo izpolnjeval obveznosti okvirnega sporazuma. Naročnik dovoljuje, da ponudnik namesto enega instrumenta finančnega zavarovanja (garancije) zaporedno predloži več instrumentov finančnega zavarovanja s krajšimi roki veljavnosti, pri čemer novi instrument nadomesti prejšnjega. Datumsko morajo vsa zavarovanja neprekinjeno pokrivati obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2021. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik lahko unovči, če izvajalec svojih obveznosti do naročnika ne izpolni skladno z okvirnim sporazumom/okvirnimi sporazumi, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku (kritje pravočasnosti izvedbe). Garancijo unovči tudi za kritje zapadlih obveznosti izvajalca do podizvajalcev in kooperantov, ki sodelujejo pri izvedbi naročila, če izvajalec teh obveznosti ne poravna. V primeru, da ponudnik v ponudbi nastopa skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kriti tudi obveznosti ponudnika do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija banke/zavarovalnice ali kavcijsko zavarovanje mora biti sestavljeno v skladu z vzorcem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (priloga št. 9). Ponudnikova predložena bančna garancija ali kavcijsko zavarovanje ne sme bistveno odstopati od vzorcev in ne sme vsebovati dodatnih pogojev. Bančno garancijo banke/zavarovalnice oz. kavcijsko zavarovanje zavarovalnice lahko naročnik unovči v naslednjih primerih: • če se bo izkazalo, da izvajalec del/storitev v celoti ali delno ne opravlja v skladu z okvirnim sporazumom, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, specifikacijami ali ponudbeno dokumentacijo; • če izvajalec naročniku ne preda podaljšanja finačnega zavarovanja v skladu z okvirnim sporazumom, če/ko je to zahtevano; • če se bo tekom izvedbe okvirnega sporazuma več kot dvakrat zgodilo, da bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; • če izvajalec ne spoštuje predpisov s področja delovnega in socialnega prava; • če bo naročnik okvirni sporazum razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; • če storitve ne bodo izvedene v skladu z naročnikovimi zahtevami; • če izvajalec, v primeru reklamacije naročnika, ne bo izvedel del/storitev v dogovorjenem roku in kakovosti; • če bo naročnik razdrl okvirni sporazum zaradi zamude pri izvedbi del/storitev; • če bo izvajalec kršil zaupnost podatkov; • v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka, katerega posledica ali namen je prenehanje njegovega poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima ponudnik sedež.
PREDMET ZAVAROVANJA (1) Predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin so lahko:
1) stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše in pomožni stanovanjski objekti (zimski vrtovi, nadstreški, nadstrešnice, drvarnice, garaže, letne kuhinje, fiksno grajeni bazeni, ograje in zidovi);
2) počitniške prikolice, bivalni kontejnerji, mobilne hišice;
3) nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s podzemnim omrežjem in samostoječo cisterno za gorivo. Zavarovanje po tej točki je sklenjeno na prvi riziko;
4) poslovni prostori v stanovanjski hiši (npr. trgovina, gostilna, delavnica), vendar le, če se zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše in če površina le-teh ne presega 50 % površine zavarovane zgradbe;
5) prostori, namenjeni opravljanju dejavnosti turistične kmetije, turistične sobe in apartmaji, vendar le, če se na istem naslovu zavarujejo skupaj s stanovanjskim delom hiše;
6) kmetijska gospodarska poslopja, hlevi, kozolci, zidanice, čebelnjaki, steklenjaki in plastenjaki ter ostali kmetijski objekti;
7) samo v primeru uničenja tudi sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola;
8) freske, kipi in drugi zgodovinski in umetniški okraski na zgradbah;
9) sistemi za pridobivanje električne energije iz sončne energije (sončne elektrarne za samooskrbo), ko so nameščeni na zavarovanih zgradbah oz. zavarovanih drugih gradbenih konstrukcijah. Zavarovani so vsi sestavni deli elektrarne, kot so: podstavki, pod-konstrukcija, ležišča, temelji, fotonapetostni moduli, razsmerniki, transformatorji, montažni material (material, ki je potreben za pritrditev sončne elektrarne). Zavarujejo se lahko le sončne elektrarne za samooskrbo do največje dovoljene nazivne moči 11 kVA.
(2) Pri zavarovanju zgradb so zavarovani:
1) vsi deli zgradbe, tudi temelji in kletni zidovi ter vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema, kot je navedeno v 1. točki 3. odstavka 20. člena teh pogojev;
2) nadstreški in senčila, ki so del zgradbe, vsak do 15 m2 površine, ne glede na vrsto materiala, postavljeni nad okni, vrati, balkoni ipd. Nadstreški, ki so del zgradbe in so večji od 15 m2, se morajo zavarovati s posebnim dogovorom s svojo zavarovalno vsoto, da se v primeru škode, skladno z določilom 10. odstavka 62. člena, izplača zavarovalnina za celotno površino nadstreška;
3) zunanje instalacije do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu;
4) zunanje enote strojne opreme, ki funkcijsko pripadajo zavarovanemu objektu, do oddaljenosti 15 m od zavarovanega objekta: zunanje enote klimatskih naprav, zunanje enote toplotnih črpalk, zunanji sončni kolektorji za ogrevanje vode, mala čistilna naprava, vodovodni števec, plinski števec, števec porabljene toplotne energije, električni števec in pripadajoča elektroomarica z vgrajeno elektroopremo;
5) objekt v gradnji od III. gradbene faze dalje ter gradbeni material, ki je namenjen za vgradnjo v zavarovano zgradbo.
(3) Pri zavarovanju stanovanj v večstanovanjskih zgradbah so zavarovani tudi pripadajoči skupni prostori in deli zgradbe v višini solastniškega deleža zavarovanca.
(4) Pri zavarovanju počitniških prikolic, bivalnih kontejnerjev in mobilnih hišic je kritje omejeno le na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, brez dodatne zunanje opreme in instalacij. Če je v pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana dodatna premija, se v zavarovanje lahko vključi nadstrešek, ki je pritrjen na počitniško prikolico, bivalni kontejner oz. mobilno hišico, ali je postavljen samostojno v neposredni bližini.
(5) Če ni v pogodbi drugače dogovorjeno in ni obračunana dodatna premija, so v primeru zavarovanja stanovanjske hiše zavarovani tudi:
1) ograje in zidovi, nizke gradnje (tlakovana, asfaltirana ali betonska dvorišča in pločniki, podporni zidovi), vključno s cisterno za gorivo, skupaj največ do 500 EUR. Te stvari so zavarovane samo, če so oddaljene največ 50 m od zavarovane stanovanjske hiše;
2) igrala na prostem (tobogan, gugalnice ipd.), čvrsto pritrjena na fiksno podlago, na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR;
3) sadno in okrasno drevje, grmovnice, pergola (vse le v primeru uničenja) na območju največ 15 m od zavarovane stanovanjske hiše, skupaj največ do 500 EUR. Plodovi niso zavarovani. Stvari iz tega odstavka v nobenem primeru niso zavarovane za nevarnost potresa (tudi če je za nevarnost potresa zavarovana stanovanjska hiša).
(6) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja pri zavarovanju nepremičnin:
1) samostoječi objekti in večji prizidki, ki se uporabljajo izključno za obrtno, turistično ali drugo dejavnost;
2) študentski, dijaški, počitniški domovi, samostani in drugi objekti podobne namembnosti;
3) zemljišča ter netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.);
4) razprostrte plastične folije (npr. plastične folije, tuneli za zaščito rastlin, folije za prekrivanje tal);
5) sušilnice žita in hmelja;
6) prostostoječi, napihljivi bazeni.
PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo del ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe.
