We use cookies on our site to analyze traffic, enhance your experience, and provide you with tailored content.
For more information visit our privacy policy.Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.
PONUDBA Ponudbena dokumentacija mora biti podana na obrazcih iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali po vsebini in obliki na enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Ponudnik mora obrazce, izpolniti na vseh za to predvidenih mestih, datirati, podpisati in žigosati. V kolikor ponudnik ne posluje z žigom to navede v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik mora v vseh obrazcih, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, izpolniti prazna mesta, bodisi s črnilom bodisi s kemičnim svinčnikom z jasnimi tiskanimi črkami ali jih natipkati ali natisniti, in le-te datirati in podpisati. V kolikor posamezni dokument ali obrazec, ki je predložen v ponudbeni dokumentaciji ne bo podpisan, šteje, da je oddan pravno zavezujoč dokument, ki ima enako veljavnost kot podpisan. Ponudnik, ki odda ponudbo, pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da so vsi podatki in dokumenti, podani v ponudbi, resnični, in da kopije priloženih listin ustrezajo originalu. V nasprotnem primeru ponudnik naročniku odgovarja za vso škodo, ki mu je nastala. Ponudniki so dolžni svoje ponudbe elektronsko oddati preko sistema e-JN (xxxx://xxx.xxx.xxx.xx), in sicer preko naslova navedenega v Obvestilu o naročilu, objavljenem na Portalu javnih naročil. Ponudniki so dolžni originalno zavarovanje za resnost ponudbe oddati: - v originalu na naslov naročnika, kot del ponudbe, ki se dostavlja ločeno (preostali del ponudbene dokumentacije pa ponudnik odda v sistemu e-JN) ali - originalno zavarovanje za resnost ponudbe v elektronski obliki (podpisano z varnim elektronskim podpisom) predloženo v sistemu e-JN. RAZPISNA DOKUMENTACIJA 33
PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.
PREDMET OKVIRNEGA SPORAZUMA Naročnik in izvajalec sklepata ta okvirni sporazum za izvajanje povpraševanj v postopkih izbora izvajalcev za izvajanje posameznih investicij (v nadaljevanju posamezna naročila), ki jih bo v obdobju trajanja okvirnega sporazuma naročal naročnik. Na podlagi okvirnega sporazuma bodo izvedena povpraševanja in oddana posamezna naročila investicij na področju kolesarskih stez, javnih poti, cest in/ali hodnikov za pešce v upravljanju Občine Šoštanj in krajevnih skupnosti. Posamezno naročilo lahko zajema hkrati tudi druge pripadajoče ukrepe (npr. izgradnja ali prenova fekalne, meteorne, kabelske ali druge kanalizacije, ureditev prometne signalizacije in opreme, ureditev ostalih elementov cestnega sveta, itd.). Iz okvirnega sporazuma so izvzete sanacije vozišč, ki hkrati zajemajo izgradnjo ali rekonstrukcijo mostov. S podpisom okvirnega sporazuma bodo vsi ponudniki, s katerimi bo sklenjen okvirni sporazum, pridobili pravico, da oddajo ponudbe, kadar bo naročnik razpisal povpraševanje na podlagi tega okvirnega sporazuma. Na podlagi vsakokratnega povpraševanja bo posamezno naročilo oddano ponudniku, ki bo skladno z merili predložil najugodnejšo ponudbo, s katerim bo tudi sklenjena pogodba po vzorcu iz te dokumentacije. Naročnik se ne zavezuje, da bo za vsako povpraševanje, ki izpolnjuje kriterije iz prejšnjega odstavka, pridobival ponudbe v okviru tega javnega naročila, ampak lahko eno ali več posameznih naročil odda v okviru ločenega javnega naročila. Naročnik se ne zavezuje oddati določenega minimalnega števila povpraševanj in naročil, saj je število bodočih povpraševanj in naročil objektivno nedoločljivo in je odvisno od višine zagotovljenih sredstev, potreb naročnika ter hitrosti pridobitve predpisane dokumentacije. Ponudniki ponudbo za sklenitev okvirnega sporazuma podajajo z zavedanjem, da naročnik ne bo povrnil stroškov priprave ponudbe ali nastale škode v primeru, da ne odda povpraševanj ali naročil v času veljavnosti okvirnega sporazuma ali v primeru, da pride do predčasnega razdora veljavnosti okvirnega sporazuma. Naročnik lahko kadarkoli v fazi veljavnosti okvirnega sporazuma od ponudnika zahteva izkazovanje razpolaganja z zadostno mehanizacijo in zadostnim številom kadrov za izvajanje predmeta okvirnega sporazuma. V primeru, da izvajalec ne izkaže razpolaganja z zadostno mehanizacijo ali zadostnim številom kadrov, mu naročnik ni dolžan posredovati povpraševanja za naročila.
UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI Za ugotavljanje sposobnosti mora vsak v ponudbi navedeni gospodarski subjekt (ponudnik, partner v skupni ponudbi, podizvajalec, subjekt katerega zmogljivost se uporablja) izpolnjevati pogoje skladno z določbami ZJN-3 in pogoje, ki so določeni v tej razpisni dokumentaciji. Naročnik lahko pred oddajo javnega naročila zahteva potrdila, izjave in druga dokazila iz 77. člena ZJN-3 kot dokaz neobstoja razlogov za izključitev iz 75. člena tega zakona in kot dokaz izpolnjevanja pogojev za sodelovanje v skladu s 76. členom tega zakona. Če država članica ali tretja država dokumentov in potrdil ne izdaja ali če ti ne zajemajo vseh primerov iz prvega in drugega odstavka ter b) točke četrtega in b) točke šestega odstavka 75. člena tega zakona, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če ta v državi članici ali tretji državi ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima sedež gospodarski subjekt. Podatke, ki se vodijo v uradnih evidencah in gospodarski subjekt za njih ni predložil dokazila sam, lahko naročnik namesto v uradni evidenci preveri v enotnem informacijskem sistemu, ki predstavlja zbirko podatkov o gospodarskih subjektih ter njihovih ponudbah in ga vodi ministrstvo, pristojno za javna naročila, če gospodarski subjekt v tem sistemu naročnika izkazljivo potrdi.
Merila 27.1 Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je ekonomsko najugodnejša ponudba: 27.2 V primeru, da bosta dva ali več ponudnikov v ponudbi podala enako najnižjo ponudbeno ceno, bo naročnik najugodnejšega ponudnika izbral z žrebom. Ponudnike bo naročnik pisno obvestil o žrebu in jim omogočil prisotnost na žrebu. Žreb bo potekal v prostorih naročnika. Žreb se izvede samo med ponudniki, ki so ponudili enako najnižjo ponudbeno ceno. Izmed ponudnikov, ki so ponudili enako najnižjo ponudbeno ceno, bo prvouvrščen tisti ponudnik, ki bo prvi izžreban, drugo uvrščeni tisti, ki bo izžreban naslednji, do tistega, ki bo izžreban zadnji. Izbran bo ponudnik, ki je bil prvi izžreban. Ponudnikom, za katere se izvede žreb, ki pa ne bodo prisotni na žrebu, bo naročnik posredoval zapisnik žrebanja.
PREDMET ZAVAROVANJA (1) Predmet zavarovanja so lahko vse stvari, razen tistih, ki so po teh pogojih izključene iz zavarovanja. (2) Zavarovane so samo tiste stvari, ki so navedene v zavarovalni pogodbi in pripadajo zavarovancu ali osebam, ki živijo z njim v družinski skup- nosti. Pri: 1) zgradbah so zavarovani vsi njihovi deli, tudi temelji in kletni zidovi, vse vgrajene instalacije in vsa vgrajena oprema (dvigala, centralna kurjava s cisterno za gorivo, bojlerji, klimatske naprave, hidroforji in drugo). Če je zavarovana zgradba v gradnji, je zavarovan tudi gradbeni material na gradbišču, namenjen za vgraditev v to zgradbo; PG-poz/10-11 2) premičninah velja, če v polici niso navedene posamezno, temveč kot zbir, da so zavarovane vse stvari, ki so na kraju zavarovanja in pripadajo zavarovanemu zbiru, tako tiste, ki so bile v zbiru že ob sklenitvi pogodbe, kakor tudi one, ki so bile dodane kasneje. (3) Če ni posebej dogovorjeno, niso zavarovane naslednje stvari: 1) stvari delavcev in stvari drugih oseb, prevzete v popravilo, predela- vo, obdelavo, hrambo, prodajo, ročno zastavo, najem, na posodo in podobno; 2) trdno grajeni jezovi in pregrade (kamen, beton, les, kovina ipd.) ter nasuti jezovi in pregrade z vodotesnim jedrom, ki so z vodne strani obloženi s trdnim gradivom; 3) železniške proge; 4) trdno zgrajene obale, pomoli, valolomi, prepusti (kamen, beton, les, kovina ipd.); 5) s trdnim gradivom obloženi nasipi; 6) mostovi; 7) ograje, oporni zidovi, ceste, poti, letališke steze, pločniki in tlakovana dvorišča; 8) žične mreže s stebri v vinogradih, hmeljiščih, sadovnjakih ipd.; 9) melioracije in regulacije; 10) podzemsko, nadzemsko in podvodno omrežje (vodovodno, odvodno, telefonsko, plinsko, električno ipd.). Omrežje, ki je sestavni del zgradbe in omrežje na območju proizvodnega obrata je zavarovano tudi, če to ni posebej dogovorjeno; 11) športni tereni, tereni otroških igrišč, odprta kopališča in drsališča; 12) platneni in plastični nadstreški, ki so samostojno stoječi ali pa so pritrjeni na zgradbe; 13) denar in vrednostni papirji, stvari iz plemenitih kovin, nepredelane plemenite kovine, drago kamenje, biseri, redke in dragocene stvari, umetniški predmeti, načrti, skice, modeli, kalupi, dokumenti, rokopisi, zbirke, arhivski material, muzejski in razstavni predmeti, poslovne knjige ter podatki na računalniških pomnilnikih; 14) oprema rudnikov pod zemljo; 15) zaloge hlevskega gnoja; 16) traktorji, samovozni delovni stroji in prikolice kmetijskih gospo- darstev; 17) oprema in zaloge na prostem. (4) Po teh pogojih niso predmet zavarovanja: 1) zemljišča, netlakovana dvorišča, jezovi in nasipi, ki niso zgrajeni iz trdnega materiala (kamen, beton, les, kovina ipd.) in morska voda v predelavi; 2) nasute obale, pomoli, valolomi in prepusti; 3) posevki, dokler niso požeti, plodovi, dokler niso obrani, rodni in nerodni nasadi (sadovnjaki, vinogradi ipd.) razen sadnega drevja ob zgradbah; 4) kopenska motorna vozila, prikolice in samovozni delovni stroji, razen kadar so trgovska ali carinska zaloga ali kadar so dani v popravilo, vzdrževanje in hrambo. Predmet zavarovanja pa so lahko traktorji, samovozni stroji in prikolice kmetijskih gospo- darstev; 5) plovila na vodi; 6) letala vseh vrst; 7) blago med prevozom; 8) ribe in druge živali v vodi; 9) stvari, razstavljene na sejmih; 10) surova opeka na odprtem prostoru; 11) ceste in poti brez spodnjega ustroja.
Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.
Sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti ponudnik mora biti vpisan v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.
Ponudba s podizvajalci V primeru, da ponudnik nastopa skupaj z enim ali več podizvajalci, mora v prilogi 4 navesti naslednje podatke, ki so tudi obvezna sestavina pogodbe: − vse vrste materiala in vrste del, ki jih bo dobavil oziroma izvedel podizvajalec, − podatke o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka in transakcijski račun), − predmet, količina, vrednost, kraj in rok dobave oziroma izvedbe del. Podatki iz prejšnjega odstavka so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Ponudnik mora za vse navedene podizvajalce predložiti pisne izjave vseh podizvajalcev, ki bodo sodelovali pri realizaciji naročila, da ima ponudnik poravnane vse poslovne obveznosti do njih (priloga 4/1), priložiti potrjeno pooblastilo ponudnika, da na podlagi potrjenega računa, naročnik neposredno plačuje podizvajalcem (priloga 4/2) in priložiti potrjeno soglasje podizvajalca, na podlagi katerega naročnik namesto izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do izvajalca (priloga 4/3). Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz tretjega odstavka 42. člena ZJN-2 izpolnjevati tudi podizvajalec, ki bo sodeloval pri izvedbi javnega naročila. Podizvajalec mora izpolniti in podpisati prilogo 3/2. V kolikor bo ponudnik nastopal s podizvajalci, bo moral skleniti pogodbo v skladu z določili od šestega (6.) do dvanajstega (12.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Ponudnik, kateremu bo javno naročilo oddano, bo v razmerju do naročnika v celoti odgovarjal za izvedbo prejetega naročila, ne glede na število podizvajalcev. Izbrani ponudnik bo v primeru sklenitve pogodbe dolžan naročnika obveščati o vseh spremembah v zvezi s podizvajalci, ki bodo sodelovali pri izvedbi predmeta naročila. Ponudnik, ki izvaja javno naročilo z enim ali več podizvajalci, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali med njenim izvajanjem, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Podizvajalec mora naročniku posredovati kopijo pogodbe, ki jo je sklenil s svojim naročnikom (ponudnikom), v petih (5) dneh od sklenitve te pogodbe (med naročnikom in ponudnikom). Naročnik bo po prejemu kopije pogodbe preveril, ali ima ponudnikovo pooblastilo iz prve (1.) alineje sedmega odstavka 74. člena ZJNVETPS in podizvajalčevo soglasje iz druge (2.) alineje sedmega (7.) odstavka 74. člena ZJNVETPS. Če pooblastila ali soglasja nima, bo ponudnika ali podizvajalca nemudoma pozval, da mu ta dokument predloži v roku petih dni od prejema poziva. Če ponudnik ali podizvajalec pooblastila ali soglasje naročniku ne predložita v tem roku, bo naročnik Državni revizijski komisiji predlagal, da uvede postopek o prekršku iz 1. točke prvega odstavka 106.a člena ali prvega odstavka 106.b člena ZJNVETPS. Neposredna plačila podizvajalcem so v skladu z ZJNVETPS obvezna, zato bo naročnik vsa plačila morebitnim podizvajalcem plačeval v skladu z Uredbo o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju. Izbrani ponudnik mora svojemu računu obvezno priložiti račune svojih podizvajalcev, ki jih je predhodno potrdil.