Možganska kap. Možganska kap nastane zaradi krvavitve iz znotrajlobanjske žile ali embolije zunajlobanjskega izvora. Jamstvo vključuje možgansko kap, katere posledica je trajna nevrološka okvara. Za trajno nevrološko okvaro se šteje okvara, ki traja vsaj 3 mesece po možganski kapi in pri kateri ni izkazanega očitnega nevrološkega izboljšanja. Jamstvo ne vključuje primera tranzitorne ishemične atake (TlA).
Možganska kap. Možganska kap je odmrtje možganskega tkiva zaradi akutnega cerebrovaskularnega dogodka, ki ga povzroči znotrajlobanjska tromboza ali krvavitev (vključno s subarahnoidno krvavitvijo) ali embolija iz zunajlobanjskega vira z: - akutnim nastopom novih nevroloških simptomov in - novimi objektivnimi nevrološkimi primanjkljaji¹ pri kliničnem pregledu. Diagnozo mora potrditi specialist nevrolog in jo podkrepiti z izvidi slikanja.
Možganska kap. C.2. Alzheimerjeva bolezen in druge organske demence
Možganska kap. Cerebrovaskularni zaplet, ki je posledica krvavitve, infarkta možganovine ali embolizacije izven možganskega izvora, katerega rezultat je trajna nevrološka okvara. Trajna nevrološka okvara (ocenjuje se na podlagi ADL klasifikacije) se ocenjuje najhitreje po treh mesecih od dneva zapleta in jo mora potrditi specialist nevrolog.
Možganska kap. Možganska kap je odmrtje dela možganskega tkiva zaradi nezadostne oskrbe s krvjo ali krvavitve in ima za posledico vse od naštetega: • nastop nevrološke okvare kot posledice možganske kapi, • nevrološke okvare v kliničnem pregledu, ki mora trajati neprekinjeno najmanj 60 dni po postavitvi diagnoze in • sveže spremembe v izvidih CT, MRI ali podobni slikovni tehniki (če je bila opravljena), ki odgovarjajo kliničnim ugotovitvam. Iz zavarovanja težjih bolezni so izključeni naslednji primeri: • prehodne motnje prekrvavitve možganov (kot TGA/TIA); • nezgodne (travmatske) poškodbe možganov in možganskih žil; • sekundarne krvavitve iz predhodno obstoječih možganskih lezij; • infarkt in druge anomalije v možganih brez jasnih kliničnih znakov in nevroloških deficitov v kliničnem statusu; • odmrtje optičnega živca ali mrežnice. Kriteriji za določitev resnosti obolenja za možgansko kapjo: • Huda oblika: kap, ki povzroči manjšo nevrološko prizadetost – tj. kap, ki je diagnosticirana po tej točki splošnih pogojev in z zaostalo nevrološko okvaro (izpadom, prizadetostjo), ki meri 0-3 po modificirani Rankinovi lestvici. • Zelo huda oblika: kap, ki povzroči hujšo nevrološko prizadetost – tj. kap, ki je diagnosticirana po tej točki splošnih pogojev in z zaostalo nevrološko okvaro (izpadom, prizadetostjo), ki meri 4-5 po modificirani Rankinovi lestvici. Travmatska poškodba glave pomeni trajni nevrološki deficit ali izgubo intelektualnih sposobnosti kot posledica poškodbe možganov zaradi nezgode. Nevrološki deficit mora biti potrjen z izvidi specialista nevrologa.
Možganska kap. Možganska kap je vsak cerebrovaskularni dogodek, ki ima za posledico nevrološki izpad v trajanju več kot 24 (štiriindvajset) ur in povzroči odmrtje možganskega tkiva, zaradi:
Možganska kap. Možganska kap je vsak cerebrovaskularni dogodek, ki ima za posledico nevrološki izpad, ki traja več kot 24 ur in vključuje infarkcijo možganskega tkiva, možgansko krvavitev in embolijo zunajlobanjskega izvora. Predložiti je treba dokazila o trajnem nevrološkem izpadu. Šteje se, da je izpad trajen, če traja vsaj 3 mesece. Preživetje operacije v odprtem prsnem košu na dveh ali več koronarnih arterijah, ki so zožene ali blokirane, s postopkom obvodne operacije koronarne arterije (CABG). Potrebnost operacije mora biti dokazana s koronarno angiografijo. Iz zavarovalnega kritja so izključeni angioplastika in/ali drugi posegi na arterijah.
Možganska kap. Možganska kap je vsak cerebrovaskularni dogodek, ki povzroči trajne nevrološke uveljavljati nadomestila za bolniško odsotnost po teh dopolnilnih pogojih. Jamstvo zavarovalnice za kritje oskrbe otroka zaradi bolezni ali nezgode otroka se začne najprej po štirih mesecih od začetka zavarovanja, vendar ne prej kot pred dopolnitvijo 2. leta starosti. posledice, vključno z infarktom dela možganskega tkiva, krvavitvijo in embolizacijo zaradi ekstrakranialnega dejavnika. Diagnozo mora potrditi specialist in dokazati s tipičnimi kliničnimi simptomi in tipičnimi izvidi CT oziroma MRI možganov. Nevrološki izpadi morajo biti prisotni vsaj tri mesece.
Možganska kap. Cerebrovaskularni insult, povzročen bodisi zaradi krvavitve, infarkta možganskega tkiva ali embolije ekstrakranialnega izvora, ki povzroči trajni nevrološki izpad.
Možganska kap. Možganska kap pomeni odmrtje možganskega tkiva zaradi krvavitve ali zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo. Posledice možganske kapi so naslednje: – pojav svežih nevroloških simptomov, ki so značilni za možgansko kap; – sveži objektivni nevrološki deficit, ugotovljen z nevrološkim pregledom, ki traja neprekinjeno vsaj 60 dni, šteto od dneva potrjene diagnoze možganske kapi. Nevrološki deficit je posledica zmanjšanega delovanja možganov, hrbtenjače ali perifernih živcev. Najbolj tipični znaki so šibkost ali ohromelost mišic, težave pri hoji, izguba ravnotežja, nenormalni refleksi, nezmožnost govora, motnje vida, senzorične motnje in duševne motnje (nevrološki deficit); – zaznane sveže spremembe, skladne z diagnozo kapi na CT, MRI ali podobnem slikanju, če je bilo opravljeno. Iz dodatnega kritja je izključeno: – tranzitorna ishemična ataka (TIA); – poškodbe možganskega tkiva ali krvnih žil zaradi nezgode; – sekundarna krvavitev v prej obstoječe možganske spremembe; – nenormalne najdbe pri slikanju možganov, brez jasnih in s tem povezanih kliničnih simptomov ali znakov za možgansko kap.