Načela. Podjetje spoštuje načela zakonitosti in poštenosti pri sklepanju pravnih poslov in obdelovanju osebnih podatkov. Podjetje ravna pri opravljanju storitev v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in pri izpolnjevanju svojih obveznosti upošteva skrbnost dobrega strokovnjaka.
Načela. 1. Države članice in Turčija si prizadevajo, da se oseba iz členov 4 in 6 vrne neposredno v državo izvora. Načini uporabe tega odstavka se zato določijo v skladu s točko (b) člena 19(1). Določbe tega odstavka se ne uporabljajo v primerih, za katere se uporablja pospešeni postopek v skladu z odstavkom 4 tega člena.
2. Na podlagi odstavka 3 tega člena vsaka premestitev osebe, ki jo je treba ponovno sprejeti na podlagi ene od obvez nosti iz členov 3 do 6, zahteva vložitev prošnje za ponovni sprejem pri pristojnem organu zaprošene države.
3. Če je oseba, ki jo je treba ponovno sprejeti, imetnik veljavne potne listine ali osebne izkaznice in, v primeru držav ljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, tudi veljavnega vizuma, ki ga je uporabila pri vstopu na ozemlje zapr ošene države, ali dovoljenja za prebivanje zaprošene države, se lahko premestitev takšne osebe izvede, ne da bi morala država prosilka vložiti prošnjo za ponovni sprejem ali predložiti pisno obvestilo iz člena 12(1) pristojnemu organu zapr ošene države. Prejšnji pododstavek ne posega v pravico zadevnih pristojnih organov, da na meji preverijo identiteto ponovno sprejetih oseb.
4. Če je bila oseba prijeta na obmejnem območju države prosilke po nezakonitem prestopu meje, ko je vstopila nepo sredno z ozemlja zaprošene države, lahko država prosilka brez poseganja v odstavek 3 tega člena vloži prošnjo za ponovni sprejem v treh delovnih dneh po prijetju te osebe (pospešeni postopek).
Načela. V tem protokolu:
Načela. (prej člen 1)
Načela. Člen 218(9) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) določa sklepe o določitvi „stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma.“ Pojem „akti s pravnim učinkom“ vključuje akte, ki imajo pravni učinek na podlagi pravil mednarodnega prava, ki veljajo za zadevni organ. Vključuje tudi instrumente, ki nimajo zavezujočega učinka v mednarodnem pravu, vendar „lahko odločilno vplivajo na vsebino ureditve, ki jo sprejme zakonodajalec Unije“1.
Načela. Materialna pravna podlaga za sklep iz člena 218(9) PDEU je odvisna predvsem od cilja in vsebine predvidenega akta, glede katerega se v imenu Unije zastopa stališče. Če ima predvideni akt dva cilja ali elementa in če je eden od teh ciljev ali elementov glavni, drugi pa postranski, mora sklep iz člena 218(9) PDEU temeljiti na samo eni materialni pravni podlagi, in sicer na tisti, ki se zahteva za glavni ali prevladujoči cilj ali element. Kar zadeva predvideni akt, ki ima hkrati več ciljev ali elementov, ki so neločljivo povezani, ne da bi bil kateri od njih v razmerju do drugih postranski, mora materialna pravna podlaga sklepa iz člena 218(9) PDEU izjemoma vključevati različne ustrezne pravne podlage.
Načela. Dejavnosti sodelovanja potekajo na podlagi naslednjih načel:
(1) obojestranska korist na podlagi splošnega ravnovesja prednosti;
(2) xxxxxxxxxxxxx dostop do dejavnosti raziskovanja in tehnološkega razvoja, ki jih opravljata pogodbenici;
(3) pravočasna izmenjava informacij, ki lahko vplivajo na dejanja udeležencev v dejavnostih sodelovanja;
(4) učinkovito varstvo intelektualne lastnine in pravična delitev pravic intelektualne lastnine.
Načela. Sodelovanje v okviru tega sporazuma se izvaja na osnovi nasled- njih načel:
(a) obojestranska korist;
(b) pravočasna izmenjava informacij, ki lahko vplivajo na delo- vanje udeležencev v skupnih dejavnostih;
(c) v okviru veljavnih zakonov in uredb, ki se nanašajo na inte- lektualno lastnino, učinkovito varstvo in pravično razdelitev intelektualne lastnine, kot je določena v Prilogi k temu sporazumu, ki predstavlja njegov sestavni del; in
Načela. Sistem je zasnovan na naslednjih načelih: — gre za osrednjo zbirko podatkov (SIGIF II), ki je na voljo na spletu vsem zadevnim akterjem na lesno-gozdarskem področju, — povezan je z zbirkami podatkov drugih uprav ali služb, tako da se informacije povezujejo in potrjujejo (SIGIF II, SIGICOF, SYDONIA, MESURE) v realnem času, — deluje na način odjemalec/strežnik, pri čemer je dostop do strežnika zakonsko določen (skupina, pravice itd.). Podatke lahko v realnem času prenašajo vsi uporabniki sistema (gozdarska in industrijska podjetja, izvozniki, uvozniki, davčna, carinska in gozdarska uprava), — omogoča preglednost v sektorju, saj na spletu daje na voljo zanesljive in ustrezne informacije v korist akterjem, ki jih zadeva gozdarska problematika, — je podlaga za popis sečnje: vsakemu drevesu, popisanemu na podlagi veljavne zakonodaje, bo dodeljena referenčna identifikacijska številka (črtna koda), — je elektronski (hiter in zanesljiv) in bogat s podatki (tovorni listi, dnevniki z delovišč itd.), — je informativen in spodbuja odgovornost (na davčni in gozdarski ravni). Povečanje odgovornosti gozdarskega subjekta pomeni, da je sam odgovoren za blokade ali zamude: če ne pošlje svojih deklaracij o sečnji (in drugih deklaracij), škoduje samemu sebi, kar zadeva izstopne transakcije (izvoz), — je združljiv s sistemi, vzpostavljenimi v sosednjih državah, in sistemi, ki so jih vzpostavili gozdarski subjekti, — je izključujoč na podlagi pripadnosti skupini, pravic, dodeljenih vsaki skupini, in vnosa podatkov, zavarovanih na osrednji ravni. Sistem sledljivosti mora zagotoviti potrditev podatkov, vnesenih na vsaki stopnji. (Primer: ko osrednje ministrstvo MINFOF izda dovoljenje, je treba vnesti podatke o popisu sečnje), — gre za sistem, katerega cilj je poenostaviti nadzorne postopke, zlasti z zmanjšanjem števila nadzornih točk (opredelitev obveznih mejnih prehodov), z elektronsko povezavo, ki olajša izmenjavo informacij itd.
Načela. Za zagotovitev učinkovitosti sheme izdajanja dovoljenj FLEGT v Kamerunu morajo države članice Unije preveriti, ali je lesu in lesnim proizvodom, ki se odpremijo iz Kameruna in so deklarirani za sprostitev v prosti promet v Uniji, priloženo veljavno dovoljenje FLEGT (glej člena 6 in 10). Obstoj in zakonitost dovoljenja FLEGT se ugotovita, ko pristojni organi, ki so jih imenovale države članice, preverijo dokumentacijo. Les in lesni proizvodi iz pošiljke se sprostijo v prosti promet šele, ko so carinski organi obveščeni o obstoju in zakonitosti dovoljenja FLEGT za ustrezno pošiljko. Evropska stran bo pred začetkom uporabe sheme izdajanja dovoljenj FLEGT kamerunski strani sporočila seznam pristojnih organov, ki so jih imenovale posamezne države članice, in način dela teh organov.