SKUPNE DOLOČBE. Pogodbeni stranki sta sporazumni, da vsa tveganja v zvezi s predmetom lizinga, zavarovana ali nezavarovana, bremenijo lizingojemalca. Za zavarovanje tveganj, vključno z zavarovanjem odgovornosti v zvezi s predmetom lizinga, je lizingojemalec dolžan na lastne stroške in za ves čas trajanja pogodbenega razmerja skleniti ustrezna zavarovanja pri zavarovalnici. Šteje se, da je predmet lizinga ustrezno zavarovan, če lizingojemalec za zavarovanje predmeta lizinga sklene najmanj naslednja zavarovanja z morebitnimi ustreznimi doplačili za povišano tveganje (npr. rent-a-car, taksi itd.): - zavarovanje avtomobilske odgovornosti, - zavarovanje polnega avtomobilskega kaska z vključeno tatvino in največ 1-odstotno oziroma minimalno odbitno franšizo. Višina sklenjenega zavarovanja mora v vsakem trenutku dosegati tedanjo neto vrednost predmeta lizinga. Če v zavarovalni pogodbi lizingodajalec ni naveden kot zavarovanec, mora biti zavarovalna polica vinkulirana v korist lizingodajalca. Lizingojemalec je dolžan: - za predmet lizinga skleniti ustrezno zavarovalno pogodbo, kjer je lizingodajalec naveden kot zavarovanec ali jo vinkulirati v korist lizingodajalca, in o tem izročiti dokazila lizingodajalcu pred prevzemom predmeta lizinga; - predložiti lizingodajalcu kopijo zavarovalne police in originalne vinkulacije v skladu s prejšnjo alinejo v roku 8 (osmih) dni od vsakokratnega podaljšanja (obnovitve) zavarovanja; - predložiti lizingodajalcu dokazila o sklenitvi zavarovanja in/ali plačanih premijah na letni osnovi; - v primeru, da ob sklenitvi zavarovanja zavarovalne police ne vinkulira v korist lizingodajalca, morebitno zavarovalnino/odškodnino po taki zavarovalni polici nakazati na TRR lizingodajalca in/ali poravnati vso morebitno nastalo škodo lizingodajalcu v zvezi s škodnim dogodkom na predmetu lizinga; - skleniti dodatna zavarovanja, ki jih enostransko določi lizingodajalec, če nastopijo tveganja, ki jih ob podpisu pogodbe ni bilo mogoče predvideti; - nastanek škodnega dogodka, med drugim tatvino predmeta lizinga (tudi tatvino ključev), nemudoma prijaviti policiji in zavarovalnici ter o tem obvestiti lizingodajalca, sicer je odgovoren lizingodajalcu za vso škodo, povzročeno zaradi neizvršene, nepopolne ali prepozne prijave škodnega dogodka; - zbrati in zavarovati vse potrebne dokaze o škodnem dogodku in pridobiti vso dokumentacijo, potrebno za uveljavljanje zavarovalnine/odškodnine; - uveljavljati odškodninski zahtevek na podlagi lizingodajalčevega pisnega pooblastila,...
SKUPNE DOLOČBE. 38. člen Po tej pogodbi se prejemniku sredstev financirajo aktivnosti izvedbe Skopa A in sofinancirajo upravičeni stroški izvedbe predlaganega izvedbenega projekta Sklopa B pod pogoji in z zavezami, navedenimi v tej pogodbi, katerih neizpolnjevanje ali nedoseganje predstavlja bistveno kršitev te pogodbe. Če se je izvedbeni projekt v Sklopu B začel izvajati pred predložitvijo vloge/predloga za sofinanciranje, agencija pred odobritvijo prvega zahtevka za izplačilo iz proračuna preveri skladnost izvajanja izvedbenega projekta z relevantno zakonodajo tudi za obdobje pred opravljenim izborom oziroma pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju. V primeru odkritja kršitev, agencija določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko od te pogodbe odstopi s pisno izjavo v delu, ki se nanaša na Sklop B. V primeru bistvene kršitve te pogodbe s strani prejemnika sredstev agencija določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko odstopi od pogodbe in zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, prejemnik sredstev pa mora vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 (tridesetih) dni od pisnega poziva agencije in skladno s tem pozivom, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika sredstev do dneva nakazila v dobro proračuna RS.
SKUPNE DOLOČBE člen (bistvene kršitve pogodbe) člen
SKUPNE DOLOČBE. 42. člen Po tej pogodbi se sofinancirajo le upravičeni stroški izvedbe operacije pod pogoji in zavezami, navedenimi v tej pogodbi, katerih neizpolnjevanje ali nedoseganje predstavlja bistveno kršitev te pogodbe. Če se je operacija začela izvajati pred predložitvijo vloge za sofinanciranje, agencija pred odobritvijo prvega zahtevka za izplačilo iz proračuna preveri skladnost izvajanja operacije z relevantno zakonodajo tudi za obdobje pred opravljenim izborom oziroma pred sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju. V primeru odkritja kršitev, agencija določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko od te pogodbe odstopi s pisno izjavo. V primeru bistvene kršitve te pogodbe s strani upravičenca agencija določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko odstopi od pogodbe in zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, upravičenec pa mora vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 (tridesetih) dni od pisnega poziva agencije in skladno s tem pozivom, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na transakcijski račun upravičenca do dneva nakazila v dobro proračuna RS.
SKUPNE DOLOČBE. 1. člen [1] Ta pokojninski načrt ureja individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje (v nadaljevanju »prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje«), uvedeno na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/2012, s spremembami, v nadaljevanju »ZPIZ-2«), pri katerem člani, vključeni v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pridobijo davčne in druge olajšave po Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006 s spremembami, v nadaljevanju »ZDoh-2«). [2] Individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je zavarovanje, v katerega se lahko samostojno vključi vsak zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Ta pokojninski načrt financirajo člani, in sicer tako, da vplačujejo v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje po tem pokojninskem načrtu. [3] Izvajalec tega pokojninskega načrta je Zavarovalnica Triglav, d.d., Miklošičeva 19, Ljubljana (v nadaljevanju »zavarovalnica«), ki bo sredstva iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja upravljala v pokojninskem skladu, oblikovanem kot kritni sklad v smislu določil ZPIZ-2. [4] Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje se pri zavarovalnici izvaja v skladu z naložbeno politiko življenjskega cikla prek Skupine kritnih skladov TRIGLAV PDPZ. Skupino kritnih skladov TRIGLAV PDPZ sestavljajo kritni sklad TRIGLAV PDPZ – zajamčeni, kritni sklad TRIGLAV PDPZ – zmerni in kritni sklad TRIGLAV PDPZ – drzni. V kritnem skladu TRIGLAV PDPZ – zajamčeni zavarovalnica jamči donosnost v višini 125 % minimalne zajamčene donosnosti, ki se izračunava v skladu z veljavnim pravilnikom ministrstva, pristojnega za finance, izdanega na podlagi drugega odstavka 217. člena ZPIZ-2. Člani tega kritnega sklada so udeleženi tudi pri dobičku kritnega sklada TRIGLAV PDPZ – zajamčeni, in sicer zavarovalnica ob zaključku poslovnega leta del rezervacij tega kritnega sklada razdeli članom v obliki udeležbe na dobičku. Višina udeležbe na dobičku mora biti določena najmanj v taki višini, da po pripisu dobička višina rezervacij kritnega sklada TRIGLAV PDPZ – zajamčeni ne presega 10 % čiste vrednosti sredstev tega kritnega sklada. [5] Zavarovalnica bo upravljala s premoženjem vsakega kritnega sklada ločeno od premoženja ostalih kritnih skladov in ločeno od svojega preostalega premoženja. Zavarovalnica bo sredstva iz premoženja kritnega sklada črpala samo za izpolnjevanje obveznosti iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
SKUPNE DOLOČBE. 33. člen
SKUPNE DOLOČBE. Člen 17 (Člen 32
SKUPNE DOLOČBE. 64. člen
SKUPNE DOLOČBE. 46. člen Ministrstvo pred odobritvijo prvega zahtevka za izplačilo iz proračuna preveri skladnost izvajanja operacije z relevantno zakonodajo. V primeru odkritja kršitev ministrstvo določi rok za odpravo kršitve, v primeru neodprave kršitve pa lahko od te pogodbe odstopi s pisno izjavo. Pogodbeni stranki se dogovorita, da se za bistveno kršitev pogodbe s strani upravičenca štejejo predvsem, vendar ne izključno: - neizpolnitev obveznosti v določenem roku, - nedoseganje kazalnikov v določenem roku in - nepredložitev dokazil o upravičenosti stroškov v določenem roku. V primeru bistvene kršitve te pogodbe s strani upravičenca lahko ministrstvo odstopi od pogodbe brez določitve ustreznega dodatnega roka za izpolnitev oziroma odpravo kršitvein zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, upravičenec pa mora v tem primeru vrniti prejeta sredstva po tej pogodbi v roku 30 (tridesetih) dni od prejema pisnega poziva ministrstva, povečana za zakonske zamudne obresti od dneva nakazila na TRR upravičenca do dneva nakazila v dobro proračuna RS. V primeru nebistvene kršitve te pogodbe s strani upravičenca ministrstvo upravičencu določi ustrezen dodatni rok za izpolnitev oziroma odpravo kršitve. Če upravičenec niti v dodatnem roku ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe in zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, z enakimi posledicami, kot so navedene v prejšnjem odstavku. Enako velja, če se je ministrstvo v primeru bistvene kršitve pogodbe namesto za odstop od pogodbe odločilo za določitev ustreznega dodatnega roka za izpolnitev oziroma odpravo kršitve, upravičenec pa v tem roku ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitve. Upravičenec, ki ne hrani dokumentacije, kot to določa 50. člen Uredbe CLLD, mora v proračun Republike Slovenije vrniti deset odstotkov izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upravičenec, ki iz neutemeljenega razloga ne omogoči kontrole na kraju samem iz četrtega odstavka 53. člena Uredbe CLLD in jo nepreklicno odkloni, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Upravičenec, ki krši določbo 65. člena Uredbe CLLD in ni označil sofinancirane operacije ali je označbo odstranil, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Če se ugotovi, da je upravičenec namerno vložil napačno vlogo iz 45. člena Uredbe CLLD ali zahtevek za izplačilo iz 46. člena Uredbe C...
SKUPNE DOLOČBE. III-424. Člen