EVROPSKI SPORAZUM

EVROPSKI SPORAZUM

O PRIDRU@ITVI MED REPUBLIKO SLOVENIJO NA ENI STRANI IN EVROPSKIMI SKUPNOSTMI IN NJIHOVIMI

DR@AVAMI ^LANICAMI, KI DELUJEJO V OKVIRU EVROPSKE UNIJE

NA DRUGI STRANI

REPUBLIKA SLOVENIJA, v nadaljnjem besedilu Slovenija, na eni strani in

KRALJEVINA BELGIJA, KRALJEVINA DANSKA, ZVEZNA REPUBLIKA NEM^IJA, HELENSKA REPUBLIKA, KRALJEVINA ŠPANIJA, REPUBLIKA FRANCIJA,

IRSKA,

REPUBLIKA ITALIJA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG, KRALJEVINA NIZOZEMSKA, REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA PORTUGALSKA, REPUBLIKA FINSKA, KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRU@ENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo in Pogodbe o Evropski uniji,

v nadaljnjem besedilu dr‘ave članice, in

EVROPSKA SKUPNOST, EVROPSKA SKUPNOST ZA PREMOG IN JEKLO, EVROPSKA SKUPNOST ZA JEDRSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu Skupnost,

ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani so se

GLEDE NA pomembnost ‘e vzpostavljenih vezi med pogodbenicami in vrednot, ki so jim skupne,

OB SPOZNANJU, da ‘elita Skupnost in Slovenija okrepiti te vezi in vzpostaviti tesne in trajne odnose, ki temeljijo na

vzajemnosti in skupnih interesih in ki bi Sloveniji omogočili sodelovanje v procesu evropskega zdru‘evanja in tako okrepili in raz{irili odnose, ki so bili v preteklosti vzpostavljeni zlasti s Sporazumom o sodelovanju in Protokolom o finančnem sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo, podpisanim 5. aprila 1993, ki je začel veljati 1. septembra 1993, in Sporazumom med dr‘avami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo na eni strani in Republiko Slovenijo na drugi strani, podpisanim 5. aprila 1993,

GLEDE NA TO, da naj bi odnose med pogodbenicami na področju notranjega prometa {e naprej urejal Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo na področju prometa, ki je bil podpisan 5. aprila 1993 in je začel veljati 29. julija 1993,

GLEDE NA mo‘nosti za novo kakovost odnosov, ki jo prina{a nastanek nove demokracije v Sloveniji,

GLEDE NA zavzetost pogodbenic za krepitev političnih in gospodarskih svobo{čin, ki so pravna podlaga pridru‘itve,

OB SPOZNANJU, da je bil v Sloveniji vzpostavljen nov politični red, ki spo{tuje vladavino prava in človekove pravice, vključno s pravicami pripadnikov manj{in, in temelji na večstrankarskem sistemu s svobodnimi in demokratičnimi volitvami,

OB PRIZNAVANJU pripravljenosti Skupnosti, da prispeva h krepitvi tega novega demokratičnega reda in da podpira oblikovanje novega gospodarskega reda v Sloveniji, ki temelji na načelih tr‘nega gospodarstva,

GLEDE NA trdno zavezanost pogodbenic k polni uveljavitvi vseh načel in določb procesa KVSE, ki so vsebovane zlasti v Sklepni listini Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), v Helsin{ki listini iz 1992 in v sklepih vrha v Budimpe{ti 1994 ter v Pari{ki listini za novo Evropo,

ZAVEDAJO^ SE pomembnosti tega Evropskega sporazuma, v nadaljnjem besedilu imenovanega Sporazum, za vzpostavitev sistema stabilnosti v Evropi, ki temelji na sodelovanju, in za katerega je Skupnost eden od temeljnih kamnov,

V PREPRI^ANJU, da bi bilo treba ustvariti povezavo med polno uveljavitvijo pridru‘itve na eni strani in dejansko realizacijo političnih, gospodarskih in pravnih reform v Sloveniji na drugi strani kakor tudi uvedbo dejavnikov, ki so potrebni za sodelovanje in pribli‘evanje med sistemi pogodbenic, zlasti v luči zaključkov Bonnske konference KVSE,

V @ELJI, da se vzpostavi reden politični dialog o dvostranskih in mednarodnih zadevah skupnega interesa,

OB PRIZNAVANJU prispevka, ki ga Pakt stabilnosti v Evropi lahko daje pospe{evanju stabilnosti in dobrih sosedskih odnosov na tem območju, in s potrditvijo svoje odločenosti, da sodelujejo za uspeh te pobude,

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da odločno podpira izvajanje reform in pomaga Sloveniji premagovati gospodarske in socialne posledice strukturnega prilagajanja,

NADALJE OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da oblikuje načine sodelovanja ter gospodarsko, tehnično in finančno pomoč na celoviti in večletni podlagi,

GLEDE NA zavezanost pogodbenic prosti trgovini, ki temelji na načelih, določenih v Splo{nem sporazumu o carinah in trgovini iz leta 1994, v nadaljnjem besedilu GATT 1994, kot je bil spremenjen in dopolnjen na urugvajskem krogu trgovinskih pogajanj, in ob upo{tevanju ustanovitve Svetovne trgovinske organizacije, v nadaljnjem besedilu imenovane STO,

GLEDE NA zavezanost Skupnosti in Slovenije načelom, vsebovanim v Evropski energetski listini z dne 17. decembra 1991 in v Sklepni izjavi Luzernske konference iz aprila 1993,

ZAVEDAJO^ SE gospodarskih in socialnih razlik med Skupnostjo in Slovenijo in ob spoznanju, da bi bilo cilje pridru‘itve treba doseči z ustreznimi določbami tega sporazuma,

OB SKLICEVANJU NA cilje sporazumov, ki sta jih podpisali v Osimu novembra 1975 Republika Italija in Socialistična federativna republika Jugoslavija in ki jih je nasledila Republika Slovenija, ter zlasti Sporazuma o spodbujanju gospodarskega sodelovanja med dr‘avama,

PREPRI^ANE, da bo ta sporazum ustvaril novo vzdu{je za njihove gospodarske odnose, in zlasti za razvoj trgovine in investicij, instrumentov, ki so neobhodno potrebni za gospodarsko prestrukturiranje in tehnolo{ko posodobitev v Sloveniji,

V @ELJI, da vzpostavijo kulturno sodelovanje in razvijejo izmenjavo informacij,

OB PRIZNANJU DEJSTVA, da je končni cilj Slovenije, da pristopi k Evropski uniji in da bo ta pridru‘itev po mnenju pogodbenic pomagala Sloveniji doseči ta cilj,

OB UPOŠTEVANJU strategije priprav za pristop, ki jo je sprejel Evropski svet v Essnu decembra 1994, in se politično izvaja z vzpostavitvijo strukturiranih odnosov med pridru‘enimi dr‘avami in organi Evropske unije, ki spodbujajo medsebojno zaupanje in bodo zagotovili okvir za obravnavanje vpra{anj skupnega interesa,

DOGOVORILE O NASLEDNJEM:

1. člen

1. Vzpostavlja se pridru‘itveno razmerje med Skupnostjo in njenimi dr‘avami članicami na eni strani in Slovenijo na drugi strani.

2. Cilji pridru‘itve so:

– zagotoviti primeren okvir za politični dialog, ki bo omogočal razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicami;

– pospe{evati {iritev trgovine in skladnih gospodarskih odnosov med pogodbenicami in na ta način spodbujati dinamičen gospodarski razvoj in blaginjo v Sloveniji;

– postopno razvijati območje proste trgovine, ki bo zajemalo praktično vso trgovinsko menjavo med Skupnostjo in Slovenijo;

– podpirati prizadevanje Slovenije, da razvije svoje gospodarstvo in zaključi prehod v tr`no gospodarstvo;

– zagotoviti primeren okvir za postopno vključitev Slovenije v Evropsko unijo. V ta namen si bo Slovenija prizadevala za izpolnitev potrebnih pogojev.

I. ODDELEK

SPLOŠNA NAČELA

2. člen

Spo{tovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kot so razgla{eni v Splo{ni deklaraciji o človekovih pravicah in opredeljene v Helsin{ki sklepni listini in v Pari{ki listini za novo Evropo, kot tudi načela tr`nega gospodarstva, izra`ena v Listini Bonnske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, tvorijo podlago notranje in zunanje politike pogodbenic in so bistvene sestavine tega Sporazuma.

3. člen

1. Pridru‘itev vključuje prehodno obdobje, ki traja največ

{est let in je razdeljeno na dve zaporedni fazi, od katerih prva traja načeloma {tiri leta in druga dve leti. Prva faza se začne z začetkom veljavnosti tega Sporazuma.

2. Pridru‘itveni svet, ustanovljen po 110. členu, redno preverja uporabo tega Sporazuma in izvajanje gospodarskih reform Slovenije na podlagi načel, navedenih v preambuli Sporazuma.

3. V dvanajstih mesecih pred iztekom prve faze se sestane Xxxxxx‘itveni svet in odloči o prehodu v drugo fazo ter o vseh mo‘nih spremembah, ki jih je treba izvesti v zvezi z vsebino določb, ki urejajo drugo fazo. Pri tem bo upo{teval rezultate preverjanja, omenjenega v drugem odstavku.

4. Xxxx, ki sta predvideni v prvem, drugem in tretjem odstavku, se ne uporabljata za III. oddelek.

II. ODDELEK

POLITIČNI DIALOG

4. člen

Politični dialog med Evropsko unijo in Slovenijo se bo

{e naprej razvijal in krepil. Spremljal in utrjeval bo pribli‘evanje med Evropsko unijo in Slovenijo, podpiral politične in gospodarske spremembe, ki potekajo ali pa so ‘e nastale v tej dr‘avi, ter prispeval k vzpostavljanju tesnih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja med pogodbenicama. Namen političnega dialoga je spodbujati zlasti:

– polno vključitev Slovenije v skupnost demokratičnih narodov in njeno postopno pribli`evanje Evropski uniji;

– pospe{eno zbli`evanje stali{č pogodbenic glede mednarodnih vpra{anj in zlasti glede tistih zadev, ki bi lahko bistveno vplivale na pogodbenice;

– bolj{e sodelovanje na področjih skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije;

– skupne poglede na varnost in stabilnost v Evropi.

5. člen

Politični dialog se odvija v večstranskem okviru in v skladu z oblikami in prakso, vzpostavljenimi s pridru‘enimi dr‘avami srednje Evrope.

6. člen

1. Na ministrski ravni se politični dialog odvija v okviru Pridru‘itvenega sveta, ki ima splo{no pristojnost za vse zadeve, ki bi mu jih pogodbenici morda ‘eleli predlo‘iti v obravnavo.

2. Z dogovorom med pogodbenicama se vzpostavijo druge oblike političnega dialoga, zlasti:

– po potrebi, sestanki vi{jih uradnikov (na ravni političnih direktorjev), ki predstavljajo Slovenijo na eni strani, in predsedstvo Sveta Evropske unije in Komisijo, na drugi strani;

– polna uporaba vseh diplomatskih poti med pogodbenicami, vključno z ustreznimi stiki v tretjih dr`avah in v okviru Zdru`enih narodov, OVSE in drugih mednarodnih forumov;

– vključitev Slovenije v skupino dr`av, ki prejemajo redne informacije o dejavnostih, vodenih v okviru skupne zunanje in varnostne politike, kot tudi izmenjava informacij z namenom, da se dose`ejo cilji določeni v 4. členu;

– katerakoli druga sredstva, ki bi koristno prispevala k utrjevanju, razvoju in pospe{evanju tega dialoga.

7. člen

Politični dialog na parlamentarni ravni lahko poteka v okviru Pridru`itvenega parlamentarnega odbora, ustanov- ljenega po 116. členu.

III. ODDELEK

PROST PRETOK BLAGA

8. člen

1. Skupnost in Slovenija v prehodnem obdobju, ki traja največ {est let od začetka veljavnosti tega Sporazuma, postopno vzpostavita območje proste trgovine po določbah tega Sporazuma in v skladu s Sporazumom GATT 1994 in STO.

2. V trgovini med obema pogodbenicama se za razvr{čanje blaga uporablja Kombinirana nomenklatura.

3. Osnovna carinska dajatev za vsak izdelek, ki se mora postopno zni‘evati, kot je določeno v tem Sporazumu, je dajatev, ki se je dejansko uporabljala erga omnes na dan pred podpisom tega Sporazuma.

4. ^e se po začetku veljavnosti tega Sporazuma uporablja erga omnes kakr{nokoli zni‘anje carine - zlasti zni‘anja na podlagi carinskega sporazuma, sklenjenega v okviru urugvajskega kroga pogajanj GATT - je s tako zni‘animi dajatvami treba zamenjati v tretjem odstavku navedeno osnovno carinsko dajatev od dneva, ko se taka zni‘anja začno uporabljati.

5. Skupnost in Slovenija se medsebojno obve{čata o svojih osnovnih carinskih dajatvah.

I. POGLAVJE

INDUSTRIJSKI IZDELKI

9. člen

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije, ki so na{teti v 25. do

97. poglavju Kombinirane nomenklature, z izjemo tistih izdelkov, ki so na{teti v Prilogi I.

2. Določbe od 10. do 14. člena se ne uporabljajo za tekstilne izdelke in izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, kot je določeno v 16. in 17. členu.

3. Trgovinska menjava med pogodbenicami za izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo poteka v skladu z določbami navedene pogodbe.

10. člen

1. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke s poreklom iz Slovenije, ki niso na{teti v Prilogi II, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega Sporazuma.

2. Carinske dajatve pri uvozu v Skupnost za izdelke slovenskega porekla, ki so na{teti v Prilogi II, se začasno opustijo v mejah letnih carinskih plafonov Skupnosti, ki se progresivno zvi{ujejo v skladu s pogoji, določenimi v omenjeni prilogi z namenom, da bi dosegli popolno odpravo carinskih dajatev pri uvozu teh izdelkov na dan 1. januarja 2000.

3. Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom, se za izdelke s poreklom iz Slovenije odpravijo na dan začetka veljavnosti tega Sporazuma.

11. člen

1. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za blago s poreklom iz Skupnosti, ki ni na{teto v Prilogah III in IV, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2. Xxxxxx za uvoz v Slovenijo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so na{teti v Prilogi III, se postopno zni‘ujejo po naslednjem časovnem razporedu:

– 1. januarja 1996 se vsaka carina zni`a na 80 % osnovne carinske dajatve;

– 1. januarja 1997 se vsaka carina zni`a na 55 % osnovne carinske dajatve;

– 1. januarja 1998 se vsaka carina zni`a na 30 % osnovne carinske dajatve;

– 1. januarja 1999 se vsaka carina zni`a na 15 % osnovne carinske dajatve;

– 1. januarja 2000 se preostale carine odpravijo.

3. Carinske dajatve pri uvozu v Slovenijo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, ki so na{teti v Prilogi IV, se postopno zni`ujejo po naslednjem časovnem razporedu:

– 1. januarja 1996 se vsaka carina zni`a na 90 % osnovne carinske dajatve;

– 1. januarja 1997 se vsaka carina zni`a na 70 % osnovne carinske dajatve;

– 1. januarja 1998 se vsaka carina zni`a na 45 % osnovne carinske dajatve;

– 1. januarja 1999 se vsaka carina zni`a na 35 % osnovne carinske dajatve;

– 1. januarja 2000 se vsaka carina zni`a na 20 % osnovne carinske dajatve;

– 1. januarja 2001 se preostale carine odpravijo.

4. Količinske omejitve pri uvozu v Slovenijo za blago s poreklom iz Skupnosti in ukrepi z enakim učinkom se

odpravijo ob začetku veljavnosti tega Sporazuma.

12. člen

Določbe, ki se nana{ajo na odpravo carinskih dajatev pri uvozu, veljajo tudi za carinske dajatve fiskalne narave.

13. člen

Ob začetku veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija v medsebojni trgovinski menjavi odpravita vse dajatve, ki imajo enakovreden učinek kot carinske dajatve pri uvozu.

14. člen

1. Ob začetku veljavnosti tega Sporazuma Skupnost odpravi vse carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom.

Ob začetku veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi vse carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom, razen za izdelke, ki so na{teti v Prilogi XII, za katere se odpravijo po časovnem razporedu, določenim v omenjeni prilogi.

2. Ob začetku veljavnosti tega Sporazuma Skupnost in Slovenija odpravita vse količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakovrednim učinkom.

15. člen

Slovenija izjavlja, da je pripravljena zni‘ati svoje carinske dajatve v trgovinskem prometu s Skupnostjo hitreje, kot je predvideno v 11. členu, če bo to dopu{čal njen splo{ni gospodarski polo‘aj in polo‘aj zadevnega sektorja gospodarstva.

Skupnost izjavlja, da je v podobnih okoli{činah pripravljena nadalje povečati ali hitreje odpraviti carinske plafone, omenjene v drugem odstavku 10. člena.

Pridru‘itveni svet sprejme v ta namen priporočila.

16. člen

Protokol 1 določa re‘im, ki se uporablja za v njem navedene tekstilne izdelke.

17. člen

Protokol 2 določa re‘im, ki se uporablja za izdelke iz Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.

18. člen

1. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Skupnost za izdelke s poreklom iz Slovenije zadr‘i kmetijsko komponento v carinah, ki se uporabljajo za izdelke, na{tete v Prilogi V.

2. Določbe tega poglavja ne izključujejo, da Slovenija za izdelke s poreklom iz Skupnosti uvede kmetijsko komponento v carine, ki se uporabljajo za izdelke, na{tete v Prilogi V.

II. POGLAVJE

KMETIJSTVO

19. člen

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijske izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije.

2. Izraz "kmetijski izdelki" pomeni izdelke, ki so na{teti v

1. do 24. poglavju Kombinirane nomenklature, ter izdelke, ki so na{teti v Prilogi I, izključuje pa ribi{ke izdelke, določene v Uredbi (EGS) {t. 3759/92.

20. člen

Protokol 3 določa re‘im trgovinske menjave za predelane kmetijske izdelke, ki so v njem na{teti.

21. člen

1. Skupnost z začetkom veljavnosti tega Sporazuma odpravi količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije.

2. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma Skupnost pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Slovenije priznava koncesije, navedene v Prilogi VI.

3. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija odpravi količinske omejitve in ukrepe z enakovrednim učinkom pri uvozu kmetijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti.

4. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija priznava pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Slovenijo koncesije, navedene v Prilogi VII.

5. Ob upo{tevanju obsega medsebojne trgovinske menjave kmetijskih izdelkov, njene posebne občutljivosti, pravil skupne kmetijske politike Skupnosti, pravil kmetijske politike Slovenije in posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru sporazuma GATT 1994 in STO, Skupnost in Slovenija v Pridru‘itvenem svetu - od izdelka do izdelka posebej ter skladno in vzajemno - pregledata mo‘nosti za medsebojno podeljevanje nadaljnjih koncesij.

22. člen

Ne glede na druge določbe tega Sporazuma in zlasti njegovega 31. člena, če glede na posebno občutljivost kmetijskih trgov uvoz izdelkov s poreklom iz ene od obeh pogodbenic, za katere veljajo koncesije, podeljene po 21. členu, povzroči resne motnje na trgih druge pogodbenice, pogodbenici takoj začneta s posvetovanji z namenom, da najdeta ustrezno re{itev. Dokler take re{itve ne najdeta, lahko prizadeta pogodbenica sprejme ukrepe, ki se ji zdijo potrebni.

III. POGLAVJE

RIBIŠTVO

23. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo za ribi{ke izdelke s poreklom iz Skupnosti ali iz Slovenije, na katere se nana{a Uredba (EGS) {t. 3759/92 o skupni organizaciji trga za ribi{ke izdelke in druge izdelke vodne kulture.

24. člen

1. Z začetkom veljavnosti tega sporazuma velja za ribi{ke izdelke s poreklom iz Slovenije, na{tete v Prilogi VIIIa, zni‘anje carin, kot je predvideno v omenjeni prilogi. Mutatis mutandis se določbe 21. in 22. člena uporabljajo tudi za ribi{ke izdelke.

2. Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma velja za ribi{ke izdelke s poreklom iz Skupnosti, na{tete v Prilogi VIIIb, zni‘anje carin, kot je predvideno v omenjeni prilogi. Mutatis mutandis se določbe 21. in 22. člena uporabljajo tudi za ribi{ke izdelke.

IV. POGLAVJE

SKUPNE DOLOČBE

25. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovinsko menjavo vseh izdelkov med pogodbenicama, razen kadar je v tem Sporazumu ali v Protokolih 1, 2 in 3 drugače predvideno.

26. člen

Mirovanje

1. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne smejo uvajati nove carine ali dajatve z enakovrednim učinkom, tistih, ki se ‘e uporabljajo, pa se ne sme povečati.

2. V trgovinski menjavi med Skupnostjo in Slovenijo se od začetka veljavnosti tega Sporazuma pri uvozu ali izvozu ne sme uvesti nobena nova količinska omejitev ali ukrep z enakovrednim učinkom, obstoječih pa se ne sme zaostrovati.

3. Določbe prvega in drugega odstavka tega člena nikakor ne smejo omejevati izvajanja kmetijske politike Slovenije in Skupnosti ali sprejemanja kakr{nihkoli ukrepov v okviru te politike, če s tem ni prizadet uvozni re‘im, določen v Prilogah VI in VII, kar pa ne vpliva na koncesije, podeljene po 21. členu.

27. člen

Prepoved fiskalne diskriminacije

1. Pogodbenice ne izvajajo nobenega ukrepa ali postopka notranje fiskalne narave, ki bi posredno ali neposredno lahko povzročil diskriminacijo med izdelki ene pogodbenice in enakimi izdelki s poreklom iz ozemlja druge pogodbenice.

2. Za izdelke, ki se izva‘ajo na ozemlje ene od obeh pogodbenic, se ne smejo izplačevati vi{ja povračila notranjih posrednih dav{čin, kot zna{ajo posredne dav{čine za te izdelke.

28. člen

Carinske unije, območja proste trgovine, čezmejni dogovori

1. Ta Sporazum ne izključuje ohranjanja obstoječih ali ustanavljanja novih carinskih unij, območij proste trgovine ali dogovorov za maloobmejni promet, razen če taki sporazumi spreminjajo trgovinske dogovore, predvidene po tem Sporazumu. Ta Sporazum zlasti ne sme vplivati na izvajanje

posebnih dogovorov, ki urejajo pretok blaga in so določeni v sporazumih o obmejnem sodelovanju, ki so bili predhodno sklenjeni med eno ali več dr‘avami članicami in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in jih je nasledila Republika Slovenija.

2. Pogodbenice se v okviru Pridru‘itvenega sveta med seboj posvetujejo o sporazumih, s katerimi se ustanavljajo take carinske unije ali območja proste trgovine, in kjer bo to potrebno, o drugih pomembnej{ih vpra{anjih v zvezi z njihovo trgovinsko politiko do tretjih dr‘av. Posvetovanja potekajo zlasti v primeru, ko taka tretja dr‘ava pristopi k Skupnosti, in sicer z namenom, da se upo{tevajo v tem sporazumu navedeni skupni interesi Skupnosti in Slovenije.

29. člen

Izjemni carinski ukrepi

Slovenija lahko sprejme časovno omejene izjemne ukrepe, ki odstopajo od določb 11. člena in prvega odstavka

26. člena, in sicer v obliki povečanih carinskih dajatev.

Ti ukrepi se lahko nana{ajo samo na mlade gospodarske panoge ali na določene sektorje gospodarstva, ki so v postopku prestrukturiranja ali v velikih te‘avah, zlasti kadar te te‘ave povzročajo večje socialne probleme.

Carinske dajatve, ki so v Sloveniji na podlagi omenjenih ukrepov uvedene pri uvozu izdelkov s poreklom iz Skupnosti, ne smejo presegati 25 % ad valorem in morajo vsebovati preferencialno komponento za izdelke s poreklom iz Skupnosti. Skupna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15 % vrednosti vsega uvoza industrijskih izdelkov iz Skupnosti, kot so določeni v I. poglavju, v zadnjem letu, za katero so na voljo statistični podatki.

Ti ukrepi se uporabljajo največ pet let, razen če Pridru‘itveni svet odobri dalj{e časovno obdobje. Prenehajo se uporabljati najkasneje ob izteku prehodnega obdobja.

Takih ukrepov pa za določen izdelek ni mogoče uvesti, če so potekla tri leta od odprave vseh carin in količinskih omejitev oziroma dajatev ali ukrepov z enakovrednim učinkom.

Slovenija mora Pridru‘itveni svet obvestiti o vseh izjemnih ukrepih, ki jih namerava sprejeti in na zahtevo Skupnosti se je o takih ukrepih in o sektorjih, na katere se nana{ajo, treba posvetovati v Pridru‘itvenem svetu, {e preden začno taki ukrepi veljati. Ob sprejemanju takih ukrepov Slovenija predlo‘i Pridru‘itvenemu svetu tudi časovni razpored odpravljanja carinskih dajatev, ki jih uvaja po tem

členu Sporazuma. Ta razpored mora predvideti postopno opu{čanje tako uvedenih carin, s katerim je treba začeti najkasneje dve leti po uvedbi dajatev, in sicer po enakih letnih stopnjah. Pridru‘itveni svet lahko sprejme sklep o drugačnem razporedu.

30. člen

Dumping

^e ena od pogodbenic ugotovi, da v trgovinski menjavi z drugo pogodbenico prihaja do dumpinga v smislu VI. člena sporazuma GATT 1994, lahko proti takemu ravnanju ustrezno ukrepa v skladu s Sporazumom o izvajanju VI. člena sporazuma GATT 1994, v skladu s svojo ustrezno notranjo zakonodajo in po pogojih ter postopkih, ki so določeni v 34. členu.

31. člen

Splo{na za{čitna klavzula

Kadar se določen izdelek uva‘a v tako povečanih količinah ali pod takimi pogoji, da povzroči ali bi lahko povzročil

– resno {kodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju ene od pogodbenic ali

– resne motnje v kateremkoli sektorju gospodarstva ali te`ave, ki bi lahko povzročile resno poslab{anje gospodarskega polo`aja območja,

lahko Skupnost ali Slovenija, torej prizadeta pogodbenica, sprejme ustrezne ukrepe po pogojih ter v skladu s postopki, ki so določeni v 34. členu.

32. člen

Klavzula o pomanjkanju

Kadar ravnanje po določilih 14. in 26. člena pripelje do

– ponovnega izvoza takega izdelka v tretjo dr`avo, za katerega pogodbenica, ki izva`a, ohranja uvedene izvozne količinske omejitve, izvozne carine ali ukrepe ali dajatve z enakovrednim učinkom,

ali

– resnega pomanjkanja ali nevarnosti resnega pomanjkanja izdelka, ki je bistvenega pomena za pogodbenico, ki izva`a,

in kadar taki polo`aji povzročijo ali bi lahko povzročili večje te`ave za pogodbenico, ki izva`a, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe pod pogoji in v skladu s postopki,

določenimi v 34. členu. Ukrepi morajo biti nediskriminacijski in odpravljeni takoj, ko ni več razlogov, ki jih opravičujejo.

33. člen

Dr‘avni monopoli

Dr‘ave članice in Slovenija postopno prilagajajo vse dr‘avne monopole tr‘ne narave, tako da zagotovijo, da do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma med dr‘avljani dr‘av članic in Slovenije ne bo več nobene diskriminacije glede pogojev za nabavo in tr‘enje blaga. Pridru‘itveni svet se obvesti o sprejetih ukrepih za dosego tega cilja.

34. člen

Postopki

1. ^e bi Skupnost ali Slovenija za uvoz izdelkov, ki bi lahko povzročili te‘ave v smislu 31. člena, uvedla določene upravne postopke z namenom, da hitro zbere informacije o trendih trgovinskih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico.

2. V primerih iz 30., 31. in 32. člena Skupnost oz. v danem primeru Slovenija {e pred uvedbo ukrepov, predvidenih v teh členih, v primerih, na katere se nana{a točka d) tretjega odstavka, pa čim prej, predlo‘ita Pridru‘itvenemu svetu vse pomembne informacije z namenom, da se poi{če za pogodbenici sprejemljiva re{itev.

Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo izvajanje tega Sporazuma.

Pridru‘itveni svet je treba takoj obvestiti o za{čitnih ukrepih. V njegovem okviru občasno potekajo posvetovanja o teh ukrepih z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko okoli{čine to dopu{čajo.

3. Za izvajanje drugega odstavka veljajo naslednje določbe:

a) V zvezi z 31. členom se te‘ave, ki nastanejo zaradi razmer, na katere se ta člen nana{a, predlo‘ijo v proučitev Xxxxxx‘itvenemu svetu, ki lahko sprejme vse potrebne sklepe za njihovo odpravo.

^e Xxxxxx‘itveni svet ali pogodbenica, ki izva‘a, nista sprejela sklepa za odpravo te‘av ali če ni pri{lo do nobene druge zadovoljive re{itve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva predlo‘ena Pridru‘itvenemu svetu, lahko pogodbenica, ki uva‘a, sprejme ustrezne ukrepe za re{itev problema. Ti ukrepi ne smejo presegati

obsega, ki je potreben za odpravo nastalih te‘av.

b) V zvezi s 30. členom je treba Pridru‘itveni svet obvestiti o primerih dumpinga takoj, ko so organi pogodbenice, ki uva‘a začeli s preiskavo. ^e dumping ni bil odpravljen v smislu VI. člena sporazuma GATT 1994, ali če ni pri{lo do nobene druge zadovoljive re{itve v tridesetih dneh od dneva, ko je bila zadeva predlo‘ena Pridru‘itvenemu svetu, lahko pogodbenica, ki uva‘a, sprejme ustrezne ukrepe.

c) V zvezi z 32. členom se te‘ave, ki izhajajo iz razmer, omenjenih v tem členu, predlo‘ijo Pridru‘itvenemu svetu v proučitev.

Pridru‘itveni svet lahko sprejme vse potrebne sklepe za odpravo teh te‘av. ^e takega sklepa ni sprejel v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bila zadeva predlo‘ena, lahko pogodbenica, ki izva‘a, uporabi ustrezne ukrepe pri izvozu takega izdelka.

d) Kadar zaradi izjemnih okoli{čin, ki terjajo takoj{nje ukrepanje, ni bilo mo‘no zadeve predhodno javiti oz. jo proučiti, lahko v razmerah, ki so navedene v 30., 31. in

32. členu, Skupnost oz. v danem primeru Slovenija takoj uporabi za{čitne ukrepe, ki so nujno potrebni za obvladovanje polo‘aja, ter o tem takoj obvesti Pridru‘itveni svet.

35. člen

Protokol 4 določa pravila o poreklu blaga, ki se uporabljajo za carinske preferenciale, predvidene v tem Sporazumu.

36. člen

Dovoljene omejitve

Ta Sporazum ne izključuje tistih prepovedi ali omejitev za uvoz, izvoz ali blago v tranzitu, ki so upravičene na podlagi javne morale, javnega reda ali javne varnosti; varstva zdravja in ‘ivljenja ljudi, ‘ivali ali rastli; varstva neobnovljivih naravnih virov; varstva narodnega bogastva umetni{ke, zgodovinske ali arheolo{ke vrednosti ali varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali predpisov v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovinske menjave med pogodbenicama.

37. člen

Uporaba tega Sporazuma ne vpliva na Uredbo Sveta (EGS) {t. 1911/91 z dne 26. junija 1991 o uporabi določb prava Skupnosti na Kanarskih otokih.

IV. ODDELEK

PRETOK DELOVNE SILE, PRAVICA DO USTANAVLJANJA, OPRAVLJANJE STORITEV

I. POGLAVJE

PRETOK DELOVNE SILE

38. člen

1. Ob upo{tevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki dr‘avi članici,

– slovenski dr`avljani, ki so zakonito zaposleni na ozemlju dr`ave članice, zaradi svojega dr`avljanstva ne smejo biti diskriminirani v primerjavi z dr`avljani omenjene dr`ave članice glede pogojev za delo, plačila za opravljeno delo ali odpu{čanja;

– zakonec in otroci osebe, zakonito zaposlene na ozemlju dr`ave članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo sezonskih delavcev in delavcev, ki so pri{li na delo v dr`avo na podlagi dvostranskih sporazumov v skladu z

42. členom, če v takih sporazumih ni drugače določeno, imajo dostop do trga delovne sile te dr`ave članice v času, dokler ima zakonito zaposlena oseba dovoljenje za delo in bivanje v tej dr`avi.

2. Slovenija, ob upo{tevanju pogojev in načinov, ki veljajo v tej dr`avi, zagotovi enako obravnavanje, kot je predvideno v prvem odstavku, tudi za delavce, ki so dr`avljani ene od dr`av članic in so zakonito zaposleni na njenem ozemlju, kakor tudi za njihove zakonce in otroke, ki zakonito bivajo na tem ozemlju.

39. člen

1. Da bi uskladili sisteme socialne varnosti za delavce s slovenskim dr`avljanstvom, ki so zakonito zaposleni na ozemlju dr`ave članice, in za člane njihovih dru`in, ki v tej dr`avi zakonito prebivajo, ter ob upo{tevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki posamezni dr`avi članici:

– se vsa obdobja zavarovanja, zaposlitve ali bivanja teh delavcev v različnih dr`avah članicah se{tevajo za pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt, kakor tudi za zdravstveno oskrbo za te delavce in njihove

dru‘inske člane;

– vse pokojnine ali rente za starost, smrt, nesreče pri delu ali poklicne bolezni ter invalidnost kot njihovo posledico, z izjemo prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, so prosto prenosljive po stopnjah, ki veljajo na podlagi zakonodaje dr`ave ali dr`av članic, v breme katerih gredo;

– ti delavci dobivajo tudi dru`inske dodatke za svoje dru`inske člane, kot so določeni zgoraj.

2. Slovenija zagotovi delavcem, ki so dr`avljani dr`ave članice in so zakonito zaposleni na njenem ozemlju, ter njihovim dru`inskim članom, ki zakonito bivajo na njenem ozemlju, podobno obravnavo, kot je opredeljena v drugi in tretji alinei prvega odstavka.

40. člen

1. Pridru`itveni svet s sklepom sprejme ustrezne določbe za uveljavitev ciljev, določenih v 39. členu.

2. Pridru`itveni svet s sklepom sprejme podrobna pravila za upravno sodelovanje, ki dajejo zagotovila za upravljanje in nadzor pri uporabi določb iz prvega odstavka.

41. člen

Določbe, ki jih Pridru`itveni svet sprejme v skladu s 40. členom, v ničemer ne vplivajo na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov med Slovenijo in dr`xxxxx xxxxxxxxx, kadar ti sporazumi predvidevajo ugodnej{o obravnavo dr`avljanov Slovenije ali dr`av članic.

42. člen

1. Ob upo{tevanju polo`aja na trgu delovne sile v dr`avah članicah in v skladu z njihovo zakonodajo in veljavnimi predpisi s področja prostega pretoka delovne sile:

– je treba obstoječe mo`nosti za zaposlovanje delavcev iz Slovenije, ki jih dajejo dr`ave članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in če je mo`no, {e izbolj{ati,

– druge dr`ave članice proučijo mo`nost za sklepanje podobnih sporazumov.

2. Pridru‘itveni svet v skladu s pravili in postopki, ki veljajo v dr‘avah članicah, ter ob upo{tevanju polo‘aja na trgu delovne sile v dr‘avah članicah in v Skupnosti prouči tudi odobritev drugih ugodnosti, vključno z mo‘nostmi za dostop do poklicnega usposabljanja.

43. člen

Med drugo fazo prehodnega obdobja iz 3. člena, ali prej, če je tako odločeno, Xxxxxx‘itveni svet prouči nadaljnje načine za izbolj{anje pretoka delavcev, pri čemer med drugim upo{teva socialni in gospodarski polo‘aj v Sloveniji in razmere za zaposlovanje v Skupnosti. Pridru‘itveni svet sprejme ustrezna priporočila.

44. člen

Za la‘je prerazporejanje delovne sile kot posledice gospodarskega prestrukturiranja v Sloveniji, Skupnost daje tehnično pomoč za vzpostavitev primernega sistema socialne varnosti v Sloveniji, kot to določa 89. člen.

II. POGLAVJE

PRAVICA DO USTANAVLJANJA

45. člen

1. V prehodnem obdobju iz 3. člena tega Sporazuma Slovenija na svojem ozemlju dru‘bam in dr‘avljanom Skupnosti omogoča njihovo delovanje. V ta namen od začetka veljavnosti tega sporazuma dalje:

i) glede pravice do ustanavljanja zagotovi dru‘bam Skupnosti tako obravnavanje, ki ni manj ugodno od tistega, ki velja za njene lastne dru‘be ali katerokoli dru‘bo tretje dr‘ave oziroma tisto, ki je ugodnej{e; izjema so le sektorji, na{teti v Prilogi IXa, kjer je tako obravnavanje treba zagotoviti najkasneje ob koncu prehodnega obdobja iz 3. člena; in

ii) za delovanje hčerinskih dru‘b in podru‘nic Skupnosti, ustanovljenih na njenem ozemlju, zagotovi obravnavanje, ki ni manj ugodno od tistega, ki velja za njene lastne dru‘be in podru‘nice ali za katerokoli hčerinsko dru‘bo in podru‘nico dru‘be katerekoli tretje dr‘ave v Sloveniji, oziroma tisto, ki je ugodnej{e.

2. V prehodnem obdobju iz prej{njega odstavka Slovenija ne sme sprejeti nobenih novih predpisov ali ukrepov, s katerimi bi se uvajala diskriminacija v primerjavi z lastnimi dru‘bami in dr‘avljani glede pravice dru‘b in dr‘avljanov

Skupnosti do ustanavljanja na njenem ozemlju ali glede njihovega delovanja po tem, ko so ustanovljeni.

3. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma dalje Skupnost in njene dr‘ave članice zagotavljajo:

– za ustanavljanje slovenskih dru`b obravnavanje, ki ni manj ugodno od tistega, ki ga dr`ave članice priznavajo svojim lastnim dru`bam ali katerikoli dru`bi katerekoli tretje dr`ave, oziroma tisto, ki je ugodnej{e,

– za delovanje hčerinskih dru`b in podru`nic slovenskih dru`b, ki so ustanovljene na njihovem ozemlju, obravnavanje, ki ni manj ugodno od tistega, ki ga dr`ave članice podeljujejo svojim lastnim dru`bam in podru`xxxxx xxx xxxxxxxxxx xxxxxxxxx dru`bi in podru`nici dru`be katerekoli tretje dr`ave, ustanovljene na njihovem ozemlju, oziroma tisto, ki je ugodnej{e.

4. Od konca prehodnega obdobja iz 3. člena se obravnavanje, opisano v prvem in tretjem odstavku, uporablja za pravico dr`avljanov do ustanavljanja in njihovo delovanje.

5. V prvem odstavku tega člena vsebovane določbe, ki se nana{ajo na nacionalno obravnavo pravice do ustanavljanja s strani dru`b Skupnosti in njenih dr`avljanov in njihovega delovanja, se ne uporabljajo za področja ali zadeve, na{tete v Prilogi IXb.

6. V prehodnem obdobju, navedenem v alinei i) prvega odstavka, Pridru`itveni svet redno preverja mo`nost pospe{itve podeljevanja nacionalne obravnave v sektorjih, določenih v Prilogi IXa, in vključitev področij ali zadev, na{tetih v Prilogi IXb, v okviru določb prvega in tretjega odstavka tega člena. Pridru`itveni svet lahko s sklepom sprejme amandmaje k tem prilogam.

Po izteku prehodnega obdobja, navedenega v alinei i) prvega odstavka, lahko Pridru`itveni svet izjemoma na zahtevo Slovenije in če je to potrebno, za omejeno časovno obdobje podalj{a trajanje izključitve določenih področij ali zadev, na{tetih v Prilogi IXa.

7. Ne glede na določbe tega člena:

a) imajo od začetka veljavnosti tega Sporazuma dr`avljani Skupnosti in hčerinske dru`be ter podru`nice dru`b Skupnosti pravico uporabe in najema nepremičnin v Sloveniji;

b) hčerinske dru`be dru`b Skupnosti imajo tudi pravico pridobivati in prodajati nepremičnine in imajo glede naravnih virov, kmetijskih zemlji{č in gozdov enake pravice, kot jih u`ivajo slovenski dr`avljani in dru`be, če so te pravice potrebne za opravljanje gospodarskih

dejavnosti, za katere so ustanovljene;

c) Slovenija podeli pravice iz točke b) dr‘avljanom in podru‘nicam dru‘b Skupnosti do konca prve faze prehodnega obdobja.

46. člen

1. Določbe tega poglavja se ne uporabljajo za storitve v zračnem prevozu, kontinentalnem vodnem prevozu in za storitve kabota‘e.

2. Pridru‘itveni svet lahko sprejme priporočila za izbolj{anje stanja na področju pravice do ustanavljanja in delovanja na področjih iz prvega odstavka tega člena.

47. člen

Za namene tega Sporazuma:

a) "dru‘ba Skupnosti" oziroma "slovenska dru‘ba" pomeni dru‘bo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo dr‘ave članice oziroma Slovenije, ki ima svoj registrirani sede‘ ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Slovenije;

^e ima dru‘ba, ustanovljena v skladu z zakonodajo dr‘ave članice oziroma Slovenije, samo svoj registrirani sede‘ na ozemlju Skupnosti oziroma Slovenije, se taka dru‘ba {teje za dru‘bo Skupnosti oziroma Slovenije, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od dr‘av članic oziroma Slovenije;

b) "hčerinska dru‘ba" neke dru‘be pomeni dru‘bo, ki je pod dejanskim nadzorom prve dru‘be;

c) "podru‘nica" dru‘be pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po svoji pojavni obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične dru‘be, ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da jim, čeprav vedo, da bo, če bo potrebno, vzpostavljena pravna povezava z matično dru‘bo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično dru‘bo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične dru‘be.

d) "pravica do ustanavljanja" pomeni:

i) za dr‘avljane pravico, da začno izvajati gospodar- ske dejavnosti kot samozaposlene osebe in da ustanavljajo podjetja, zlasti dru‘be, ki jih dejans-

ko tudi nadzorujejo. Status samozaposlene osebe in status lastnika podjetja ne daje pravice iskati ali sprejemati zaposlitve na trgu delovne sile in ne daje pravice do dostopa na trg delovne sile druge pogodbenice. Določbe tega poglavja se ne upora- bljajo za tiste, ki niso izključno samozaposlene osebe;

ii) za dru‘be Skupnosti ali slovenske dru‘be pravico, da začno izvajati gospodarske dejavnosti v obliki ustanavljanja hčerinskih dru‘b in podru‘nic v Slo- veniji oziroma v Skupnosti.

e) "delovanje" pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti.

f) "gospodarske dejavnosti" načeloma vključujejo industrijske, trgovinske, poklicne in obrtne dejavnosti.

g) "dr‘avljan Skupnosti" oziroma "dr‘avljan Slovenije" je fizična oseba, ki je dr‘avljan ene od dr‘av članic oziroma Slovenije.

h) glede mednarodnega pomorskega prevoza vključno z intermodalnimi operacijami, ki vključujejo pomorski del prevozne verige, veljajo določbe tega poglavja in III. poglavja tega Oddelka tudi za dr‘avljane dr‘av članic oziroma Slovenije, ki imajo sede‘ zunaj Skupnosti oziroma Slovenije, in za ladijske prevoznike, ki so registrirani zunaj Skupnosti oziroma Slovenije in so pod nadzorom dr‘avljanov dr‘ave članice oziroma dr‘avljanov Slovenije, če so njihova plovila registrirana v tej dr‘avi članici oziroma v Sloveniji v skladu z njihovo zakonodajo.

i) "finančne storitve" pomenijo tiste dejavnosti, ki so navedene v Prilogi IXc. Pridru‘itveni svet lahko raz{iri ali spremeni obseg te priloge.

48. člen

1. Ob upo{tevanju določb 45. člena, z izjemo finančnih storitev, navedenih v Prilogi IXc, lahko vsaka pogodbenica ureja ustanavljanje in delovanje dru‘b in dr‘avljanov na svojem ozemlju, če ti predpisi niso diskriminacijski do dru‘b in dr‘avljanov druge pogodbenice v primerjavi z njenimi lastnimi dru‘bami in dr‘avljani.

2. Ne glede na katerekoli druge določbe tega Sporazuma, se za finančne storitve pogodbenici ne sme preprečiti, da sprejme varovalne ukrepe, vključno s tistimi za za{čito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali da bi zagotovila celovitost in stabilnost finančnega

sistema. Taki ukrepi pa se ne smejo uporabiti kot sredstvo, s katerim bi se pogodbenica izognila obveznostim po tem sporazumu.

3. Nič v tem sporazumu ni mogoče razlagati kot obveznost pogodbenice, da razkrije informacije, ki se nana{ajo na posle in račune posameznih strank ali katerekoli zaupne informacije ali informacije o lastninskem statusu, s katerimi razpolagajo javni subjekti.

49. člen

1. Določbe 45. in 48. člena tega Sporazuma ne izključujejo mo‘nosti, da ena od pogodbenic na svojem ozemlju uporablja določena pravila v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem podru‘nic dru‘b druge pogodbenice, ki niso registrirane na ozemlju prve pogodbenice, če so taka pravila upravičena zaradi pravnih in tehničnih razlik med temi podru‘nicami v primerjavi s podru‘nicami dru‘b, ki so registirane na njenem ozemlju, oziroma, da pri finančnih storitvah tako ravna zaradi varnosti.

2. Razlike v obravnavanju so omejene le na to, kar je nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik oziroma pri finančnih storitvah zaradi varnosti.

50. člen

1. "Dru‘ba Skupnosti" oziroma "slovenska dru‘ba", ustanovljena na ozemlju Slovenije oziroma Skupnosti, ima pravico, da v eni od svojih hčerinskih dru‘b ali podru‘nic v skladu z veljavno zakonodajo dr‘ave gostiteljice tako ustanovljenega podjetja na ozemlju Slovenije oziroma Skupnosti zaposli ali ima zaposlene delavce, ki so dr‘avljani dr‘av članic Skupnosti oziroma Slovenije pod pogojem, da so te osebe ključno osebje, kot je opredeljeno v drugem odstavku tega člena in da so zaposleni izkjučno pri dru‘bah, xxxxxxxxxx dru‘bah ali podru‘nicah.

Dovoljenja za bivanje in delo takih zaposlenih oseb se izdajajo z veljavnostjo samo za čas te zaposlitve.

2. Ključno osebje dru‘b, v nadaljnjem besedilu "organizacij", so "preme{čenci znotraj podjetja", kot so opredeljeni v točki c) tega odstavka, po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni dru‘beniki (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred tako premestitvijo:

a) osebe na vodilnih polo‘ajih v organizaciji, ki zlasti vodijo upravljanje podjetja, pri čemer jih na splo{no nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug tem enakovreden organ, kar

vključuje

– vodenje podjetja, njegovega oddelka ali pododdelka;

– nadziranje in usmerjanje dela drugih nadzornih, strokovnih ali poslovodnih delavcev;

– pooblastilo, da sami zaposlujejo in odpu{čajo ali priporočajo zaposlovanje, odpu{čanje ali druge kadrovske ukrepe;

b) osebe, zaposlene v organizaciji, ki imajo posebna znanja, bistvena za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za ustanavljanje podjetij izra`a tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje;

c) "preme{čenec znotraj podjetja" je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno preme{čena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, zadevna oseba pa mora biti preme{čena v podjetje (podru`nico, hčerinsko dru`bo) te organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.

3. Slovenskim dr`avljanom oziroma dr`avljanom Skupnosti se dovolita vstop in začasna navzočnost na ozemlju Skupnosti ali Slovenije, kadar imajo ti predstavniki dru`b vodilne funkcije v dru`bah tako kot je opredeljeno v točki a) drugega odstavka, in so odgovorni za ustanovitev hčerinske dru`be Skupnosti ali podru`nice slovenske dru`be ali slovenske hčerinske dru`be ali podru`nice dru`be Skupnosti v dr`avi članici Skupnosti oziroma Sloveniji, če:

– se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo ali ponujanjem storitev in

– ima dru`ba glavno poslovno enoto zunaj Skupnosti oziroma Slovenije in nima nobenega drugega predstavnika, pisarne, podru`nice ali hčerinske dru`be v tej dr`avi članici Skupnosti oziroma Sloveniji.

51. člen

Da bi dr‘avljanom Skupnosti in dr‘avljanom Slovenije olaj{ali začetek in opravljanje predpisanih poklicnih dejavnosti v Sloveniji oziroma Skupnosti, Pridru‘itveni svet prouči, kak{ne določbe je treba sprejeti za medsebojno priznavanje strokovnih kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe.

52. člen

V prvih {tirih letih po začetku veljavnosti tega Sporazuma, oziroma za področja, ki so navedena v Prilogi IXa, v prehodnem obdobju iz 3. člena lahko Slovenija uvede ukrepe, ki odstopajo od določb tega poglavja, ki dru‘bam in dr‘avljanom Skupnosti omogočajo ustanavljanje podjetij, če so določene gospodarske panoge:

– v fazi prestrukturiranja ali

– v resnih te`avah, zlasti kadar so posledice takih te`av resni socialni problemi v Sloveniji, ali

– soočene z mo`nostjo izključitve s trga ali občutnega zmanj{anja celotnega tr`nega dele`a, ki ga imajo dru`be ali dr`avljani Slovenije na določenem sektorju ali v gospodarski panogi Slovenije ali

– novo nastajajoče gospodarske panoge v Sloveniji.

Taki ukrepi:

i) se prenehajo uporabljati najkasneje dve leti po izteku četrtega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma oziroma za sektorje, ki so vključeni v Prilogo IXa, po izteku prehodnega obdobja iz 3. člena in

ii) so smiselni in potrebni, da se uredijo razmere in

iii) se nana{ajo samo na tista podjetja, ki bodo ustanovljena v Sloveniji po začetku veljavnosti teh ukrepov in v primerjavi z dru`bami in dr`avljani Slovenije ne uvajajo diskriminacije glede dru`b ali dr`avljanov Skupnosti, ki so v Sloveniji `e poslovali v času, ko je bil določen ukrep sprejet.

Pridru`itveni svet lahko izjemoma na zahtevo Slovenije in če je to potrebno, odloči, da se za določen sektor in za omejeno obdobje podalj{a rok iz alinee (i).

Kadarkoli je mo`no Slovenija pri oblikovanju in uporabi takih ukrepov zagotovi dru`bam in dr`avljanom Skupnosti

preferencialno obravnavanje, v nobenem primeru pa jih ne obravnava manj ugodno kot dru‘be in dr‘avljane iz tretjih dr‘av.

Pred sprejemom ukrepov se Slovenija posvetuje s Pridru‘itvenim svetom in taki ukrepi ne začnejo veljati prej kot en mesec po tem, ko je Slovenija obvestila Pridru‘itveni svet o konkretnih ukrepih, ki jih namerava uvesti, razen če grozi nepopravljiva {koda, ki terja sprejem nujnih ukrepov. V takem primeru se Slovenija posvetuje s Xxxxxx‘itvenim svetom takoj po njihovi uvedbi.

Ob izteku četrtega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma, ali za sektorje, ki so navedeni v Prilogi IXa, po izteku prehodnega obdobja iz 3. člena, lahko Slovenija take ukrepe sprejme samo z odobritvijo Pridru‘itvenega sveta in pod pogoji, ki jih ta določi.

III. POGLAVJE

OPRAVLJANJE STORITEV MED SKUPNOSTJO IN SLOVENIJO

53. člen

1. V skladu z določbami tega poglavja se pogodbenice zavezujejo, da bodo sprejele ustrezne ukrepe, s katerimi bodo postopno omogočile, da dru‘be ali dr‘avljani Skupnosti ali Slovenije, ki so bile ustanovljene v dr‘avi pogodbenici, ki ni dr‘ava osebe, kateri so te storitve namenjene, opravljajo storitve.

2. Hkrati s procesom liberalizacije, omenjenem v prvem odstavku, in ob upo{tevanju določb iz prvega odstavka 57. člena, pogodbenice dovolijo začasno gibanje fizičnih oseb, ki izvajajo storitve ali so zaposlene pri izvajalcu storitev kot ključni kadri po definiciji iz drugega odstavka 50. člena; to velja tudi za fizične osebe, ki so predstavniki dru‘b ali dr‘avljanov Skupnosti ali Slovenije in zaprosijo za začasen vstop v dr‘avo z namenom, da se pogajajo za prodajo storitev ali sklepajo pogodbe za prodajo storitev tega izvajalca storitev, če se taki predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo {iroki javnosti ali sami ne opravljajo storitev.

3. Najkasneje osem let po začetku veljavnosti tega Sporazuma sprejme Xxxxxx‘itveni svet ukrepe, ki so potrebni za postopno uresničevanje določb iz prvega odstavka tega člena. Upo{teva se napredek, ki sta ga pogodbenici dosegli pri pribli‘evanju svojih zakonodaj.

54. člen

1. Pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bistveno ote‘ujejo pogoje v primerjavi s stanjem, ki je obstajalo na dan pred datumom začetka veljavnosti Sporazuma, za storitve, ki jih ponujajo in opravljajo dr‘avljani Skupnosti in Slovenije, ali dru‘be, ki so ustanovljene v pogodbenici, ki ni dr‘ava subjektov, katerim so storitve namenjene.

2. ^e ena od pogodbenic meni, da ukrepi, ki jih je sprejela druga pogodbenica, po podpisu Sporazuma povzročijo bistveno restriktivnej{i polo‘aj glede opravljanja storitev v primerjavi s polo‘ajem, ki je obstajal na dan podpisa Sporazuma, lahko prva pogodbenica zahteva posvetovanje z drugo pogodbenico.

55. člen

Za opravljanje prevoznih storitev med Skupnostjo in Slovenijo velja brez vpliva na določbe 53. člena tega poglavja naslednje:

1. Na področju kontinentalnega prevoza ureja odnose med pogodbenicami Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo na področju prometa, podpisan 5. aprila 1993. Pogodbenice potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo pravilni uporabi tega sporazuma in poudarjajo poseben pomen svobodnega cestnega tranzitnega prometa, kot je opredeljen v sporazumu - kar pa ne posega v pogoje, ki urejajo tranzit čez Avstrijo po pristopu Avstrije k Evropski uniji, kakor tudi poseben pomen nediskriminacije in harmonizacije slovenske prevozne zakonodaje z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

2. Za mednarodni pomorski prevoz se pogodbenice zavezujejo, da bodo učinkovito uporabljale načelo neomejenega dostopa do trga in prometa na tr‘ni podlagi.

a) Zgornja določba ne vpliva na pravice in obveznos- ti, ki izhajajo iz Pravilnika o ravnanju Zdru‘enih narodov za Konference ladijskih prevoznikov kot jih uporablja ena ali druga pogodbenica tega spo- razuma. Ladjarji, ki niso člani Konference, lahko prosto konkurirajo Konferenci, dokler se ravnajo po načelu lojalne konkurence na tr‘ni podlagi.

b) Pogodbenice potrjujejo svojo zavezanost poslo- vanju po načelih svobodne konkurence, kot bistvene značilnosti trgovine s suhim in tekočim razsutim tovorom.

3. Pri uporabi načel iz drugega odstavka pogodbenice:

a) ne vključujejo klavzul o delitvi tovora v prihodnje dvostranske sporazume s tretjimi dr‘avami, razen v tistih izjemnih okoli{činah, ko bi ladjarji iz ene ali druge dr‘ave pogodbenice tega Sporazuma si- cer ne imeli učinkovite mo‘nosti za trgovino s tako tretjo dr‘avo;

b) prepovedujejo dogovore o delitvi tovora v prihod- njih bilateralnih sporazumih o prometu s suhim in tekočim razsutim tovorom.;

c) ob začetku veljavnosti tega sporazuma odpravijo vse enostranske ukrepe ter upravne, tehnične in druge ovire, ki bi lahko imele omejevalne ali dis- kriminacijske učinke na svobodno opravljanje storitev v mednarodnem pomorskem prometu.

4. Da bi zagotovile usklajen razvoj in postopno liberalizacijo prevoza med pogodbenicami v skladu z njihovimi vzajemnimi tr‘nimi potrebami, bo pogoje vzajemnega dostopa na trg zračnega prevoza urejal posebni sporazum, o katerem se bodo pogodbenice dogovorile po začetku veljavnosti tega Sporazuma.

5. Pred sklenitvijo sporazumov iz četrtega odstavka pogodbenice ne bodo sprejele nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni in diskriminacijski v primerjavi s polo‘ajem, kakr{en je bil pred začetkom veljavnosti tega Sporazuma.

6. Med prehodnim obdobjem Slovenija postopoma prilagaja svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi zakonodaji Skupnosti, ki v danem trenutku velja za zračni in kontinentalni prevoz, če to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trg pogodbenic in olaj{uje pretok potnikov in blaga.

7. Xxxxxx s splo{nim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja prouči Pridru‘itveni svet načine za ustvarjanje potrebnih pogojev za večjo svobodo pri izvajanju storitev zračnega in kontinentalnega prevoza.

IV. POGLAVJE

SPLOŠNE DOLOČBE

56. člen

1. Določbe tega oddelka se uporabljajo ob upo{tevanju omejitev, ki so upravičene zaradi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2. Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju vsake od pogodbenic, vsaj občasno, povezane z izvajanjem javne oblasti.

57. člen

1. Za namene tega oddelka nič v tem sporazumu ne preprečuje, da pogodbenice ne bi uporabljale svoje zakone in predpise v zvezi z vstopom v dr‘avo in bivanjem v njej, zaposlitvijo, pogoji za delo, ustanavljanjem podjetij, ki jih ustanovijo fizične osebe in opravljanjem storitev, pod pogojem, da jih dr‘ave ne uporabljajo tako, da bi s tem izničile ali omejile koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba pa ne posega v uporabo 56. člena.

2. Izključevanje dru‘b in dr‘avljanov Skupnosti, ki poslujejo v Sloveniji v skladu z določbami II. poglavja iz dodeljevanja javne pomoči, ki jo Slovenija namenja za področja storitve javnega {olstva, zdravstva, socialnega skrbstva in kulture, se za čas prehodnega obdobja iz 3. člena,

{teje za zdru‘ljivo z določbami tega oddelka in s pravili o konkurenci, omenjenimi v V. oddelku.

58. člen

Določbe tega oddelka veljajo tudi za dru‘be, ki jih nadzirajo in so v izključni skupni lasti dru‘b ali dr‘avljanov Slovenije in dru‘b ali dr‘avljanov Skupnosti.

59. člen

1. Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, ki se odobri v skladu z določbami tega oddelka, ne velja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenice zagotavljajo ali jih bodo v prihodnje zagotavljale na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2. Nobena določba tega oddelka se ne razlaga tako, da bi pogodbenicam preprečevala sprejemanje ali uveljavljanje ukrepov za preprečevanje izogibanja davkom ali davčne utaje v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3. Nobena določba tega oddelka se ne razlaga tako, da bi dr‘avam članicam ali Sloveniji preprečevala uporabo ustreznih določb svoje davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci, ki niso v enakih polo‘ajih, zlasti glede na kraj njihovega bivanja.

60. člen

Določbe tega oddelka se postopno prilagajajo zlasti v luči zahtev, ki izhajajo iz V. člena Splo{nega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS).

61. člen

Določbe tega Sporazuma ne posegajo v uporabo kateregakoli ukrepa s strani ene ali druge pogodbenice, ki je potreben za preprečevanje izogibanja njenim ukrepom glede dostopa tretje dr‘ave na njen trg s pomočjo določb tega Sporazuma.

V. ODDELEK

PLAČILA, KAPITAL, KONKURENCA IN DRUGE GOSPODARSKE DOLOČBE, PRIBLI@EVANJE ZAKONODAJE

I. POGLAVJE

TEKOČA PLAČILA IN PRETOK KAPITALA

62. člen

Pogodbenice se zavezujejo, da bodo dovoljevale vsa plačila iz bilance tekočih transakcij v prosto konvertibilni valuti, če so transakcije, na podlagi katerih se plačila izvajajo, v zvezi s pretokom blaga, storitev ali oseb med pogodbenicami, ki je bil liberaliziran v skladu s tem sporazumom.

63. člen

1. Glede poslov v zvezi z bilanco kapitalskih transakcij dr‘ave članice oziroma Slovenija od začetka veljavnosti tega Sporazuma zagotavljajo prost pretok kapitala v zvezi z neposrednimi nalo‘bami v dru‘be, ustanovljene v skladu z zakonodajo dr‘ave gostiteljice, in z nalo‘bami v skladu z določbami II. poglavja IV. oddelka, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo rezultata teh nalo‘b in kakr{negakoli dobička, ki iz njih izvira.

Ne glede na to določbo pa morajo biti prost pretok, likvidacija in repatriacija zagotovljeni do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma za vse nalo‘be, povezane z ustanavljanjem podjetij dr‘avljanov Skupnosti, ki opravljajo dejavnost v Sloveniji kot samozaposlene osebe v skladu z določbami II. poglavja IV. oddelka.

Tri leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma je potrebno dovoljenje Vlade Republike Slovenije za pridobitev več kot 25% delnic, ki zagotavljajo pravico do glasovanja in so bile izdane v skladu z Zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij za dru‘be, v katerih nominalni delni{ki kapital presega 5 milijonov ekujev. Nato bo ta omejitev odpravljena.

2. Glede poslov v zvezi z bilanco kapitalskih transakcij, dr‘ave članice oziroma Slovenija od začetka veljavnosti tega Sporazuma zagotavljajo prost pretok kapitala v zvezi s krediti za komercialne posle ali za zagotavljanje storitev, pri katerih sodeluje rezident ene od pogodbenic, kakor tudi za finančna posojila.

Od četrtega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma zagotovijo tudi prost pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi nalo‘bami.

^e v izjemnih okoli{činah pretok kapitala med rezidenti Skupnosti in Slovenije povzroči ali grozi, da bo povzročil resne te‘ave pri delovanju tečajne ali denarne politike v Skupnosti ali Sloveniji, lahko Skupnost oziroma Slovenija sprejmeta za{čitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Slovenijo za največ {est mesecev, če so taki ukrepi nujno potrebni, vendar pa to ne vpliva na 62. in 63. člen.

3. Brez vpliva na določbo prvega odstavka pa dr‘ave članice in Slovenija od začetka veljavnosti tega Sporazuma ne smejo uvajati nobenih novih deviznih omejitev na pretok kapitala in s tem povezanimi tekočimi plačili med rezidenti Skupnosti in Slovenije, obstoječe dogovore pa ne smejo poostriti.

4. Pogodbenice se med seboj posvetujejo z namenom, da omogočijo la‘ji pretok kapitala med Skupnostjo in Slovenijo za uresničevanje ciljev tega Sporazuma.

64. člen

1. V prvih {tirih letih po začetku veljavnosti tega Sporazuma pogodbenice sprejmejo ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnje postopno uvajanje pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

2. Do konca četrtega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma Pridru‘itveni svet prouči načine, ki naj bi omogočili polno uporabo pravil Skupnosti v zvezi s prostim pretokom kapitala.

II. POGLAVJE

KONKURENCA IN DRUGE GOSPODARSKE DOLOČBE

65. člen

1. ^e bi utegnilo vplivati na trgovinsko menjavo med Skupnostjo in Slovenijo, je s pravilnim izvajanjem tega Sporazuma nezdru‘ljivo naslednje:

(i) vsi sporazumi med podjetji, sklepi zdru‘enj podjetij in usklajena ravnanja, katerih namen ali učinek so preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence,

(ii) zloraba prevladujočega polo‘aja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Slovenije kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja,

(iii) vsaka dr‘avna pomoč, ki izkrivlja ali grozi, da bo izkrivila konkurenco z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali določenim izdelkom.

2. Vsi postopki in ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil iz 85.,

86. in 92. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti.

3. Pridru‘itveni svet v treh letih po začetku veljavnosti tega Sporazuma sprejme potrebna pravila za izvajanje prvega in drugega odstavka. Pogodbenice postopke, ki so nezdru‘ljivi s prvim odstavkom, do sprejema izvedbenih pravil, obravnavajo vsaka na svojem ozemlju v skladu s svojo veljavno zakonodajo, kar pa ne vpliva na določbe {estega odstavka.

4. a) Za namene uporabe določb točke (iii) prvega odstavka se pogodbenice strinjajo, da se v prvih {tirih letih po začetku veljavnosti tega Sporazuma vsaka dr‘avna pomoč, ki jo dodeljuje Slovenija, ocenjuje ob upo{tevanju dejstva, da se na Slovenijo gleda kot na območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v točji a) tretjega odstavka 92. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Pridru‘itveni svet, ob upo{tevanju gospodarskega polo‘aja Slovenije odloči, ali se mora to obdobje podalj{ati za nadaljnja {tiriletna obdobja.

b) Vsaka pogodbenica zagotovi preglednost na področju dr‘avne pomoči med drugim tudi s tem, da drugi pogodbenici letno poroča o skupnem znesku in razdelitvi danih sredstev dr‘avne pomoči in da na zahtevo predlo‘i podatke o sistemu dr‘avne pomoči. Na zahtevo ene od pogodbenic druga pogodbenica predlo‘i informacije o določenih posameznih primerih dodeljevanja dr‘avne pomoči.

5. V zvezi z izdelki, omenjenimi v II. in III. poglavju III. oddelka

– se točka (iii) prvega odstavka ne uporablja;

– se morajo vsi postopki, ki so v nasprotju s točko (i) prvega odstavka, ocenjevati v skladu z merili, ki jih je določila Skupnost na podlagi 42. in 43. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, in {e zlasti z merili, določenimi v Uredbi Sveta {t. 26/1962.

6. ^e Skupnost ali Slovenija meni, da je določen postopek nezdru`ljiv s pogoji prvega odstavka in:

– ni ustrezno obravnavan v izvedbenih pravilih, omenjenih v tretjem odstavku ali

– če takih pravil ni in tak postopek povzroči ali grozi, da bo povzročil resno {kodo interesom druge pogodbenice ali materialno {kodo njenemu domačemu gospodarstvu, vključno z njenim sektorjem storitev,

lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju v okviru Pridru`itvenega sveta ali po 30 delovnih dneh potem, ko mu je zadevo predlo`ila v obravnavo.

V postopkih, ki so nezdru`ljivi s točko (iii) prvega odstavka, kadar se zanje uporablja Sporazum STO, se taki ustrezni ukrepi lahko sprejmejo le v skladu s postopki in pod pogoji, ki so v njem določeni, kakor tudi vsi drugi ustrezni instrumenti dogovorjeni v okviru STO, ki se lahko uporabljajo med pogodbenicami.

7. Ne glede na nasprotna določila, sprejeta v skladu s tretjim odstavkom, pogodbenice izmenjujejo informacije in pri tem upo{tevajo omejitve, ki jih nalagajo zahteve za varovanje strokovne in poslovne tajnosti.

8. Ta člen se ne uporablja za izdelke, na katere se nana{a Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo, in so predmet Protokola 2.

66. člen

1. Pogodbenice si prizadevajo, da se, kjerkoli je to mogoče, za namene uravnavanja plačilne bilance, izognejo uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nana{ajo na uvoz. Pogodbenica, ki take ukrepe sprejme, čim prej predlo`i drugi pogodbenici časovni razpored za njihovo odpravo.

2. Kadar ima ena ali več dr`av članic ali Slovenija resne plačilnobilančne te`ave ali kadar ji take te`ave neposredno grozijo, lahko Skupnost ali Slovenija v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejme omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi za uvoz, ki pa morajo biti časovno omejeni in ne smejo trajati dlje, kot je nujno potrebno za izbolj{anje polo`aja

plačilne bilance. Skupnost oziroma Slovenija mora o tem takoj obvestiti drugo pogodbenico.

3. Noben omejevalni ukrep ne sme veljati za prenose v zvezi z nalo‘bami in {e zlasti ne za repatriacijo vlo‘enih ali ponovno vlo‘enih zneskov ali za vse vrste prihodkov, ki iz tega izhajajo.

67. člen

V zvezi z javnimi podjetji in podjetji, ki so jim bile podeljene posebne ali izključne pravice, Xxxxxx‘itveni svet zagotovi, da se od tretjega leta po začetku veljavnosti tega Sporazuma spo{tujejo načela Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, zlasti njenega 90. člena.

68. člen

1. Na podlagi določb tega člena in Priloge X pogodbenice potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva in uveljavljanja pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2. Od začetka veljavnosti sporazuma Slovenija varuje pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine na ravni varstva, ki je podobna ravni varstva v Skupnosti, vključno z učinkovitimi ukrepi za uveljavljanje takih pravic.

3. Pred začetkom veljavnosti tega Sporazuma Slovenija pristopi k mnogostranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, omenjenih v prvem odstavku Priloge X.

4. ^e bi se pojavili problemi na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na pogoje trgovanja, jih je treba na zahtevo ene ali druge pogodbenice nujno predlo‘iti v obravnavo Pridru‘itvenemu svetu z namenom, da se dose‘e vzajemno zadovoljiva re{itev.

69. člen

1. Pogodbenice so mnenja, da je odpiranje trga za javna naročila na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti, {e zlasti v duhu STO, za‘eleni cilj.

2. Slovenskim dru‘bam se z začetkom veljavnosti tega Sporazuma zagotovi dostop do postopkov za sklepanje pogodb po pravilih Skupnosti za javna naročila v Skupnosti, pri čemer se ne obravnavajo manj ugodno kot dru‘be iz

Skupnosti, z izjemo pogodb, za katere velja Direktiva EGS {t. 93/38/.

Takoj ko slovenska vlada uvede ustrezno zakonodajo, se zgoraj omenjene določbe uporabljajo tudi za pogodbe, za katere velja predpis EGS {t. 93/38/. Skupnost občasno preveri, ali je Slovenija dejansko uvedla tako zakonodajo.

Dru‘bam Skupnosti se najkasneje ob koncu prehodnega obdobja iz 3. člena zagotovi dostop do postopkov za sklepanje pogodb v Sloveniji in pri tem niso obravnavane manj ugodno kot slovenske dru‘be.

Z začetkom veljavnosti tega Sporazuma imajo dru‘be Skupnosti, ki ustanovljene v Sloveniji po določbah II. poglavja IV. oddelka, dostop do postopkov za sklepanje pogodb in pri tem niso obravnavane manj ugodno kot slovenske dru‘be.

Pridru‘itveni svet občasno prouči mo‘nost, da Slovenija uvede dostop do postopkov za sklepanje pogodb v Sloveniji vsem dru‘bam Skupnosti ‘e pred iztekom prehodnega obdobja.

3. Glede ustanavljanja podjetij, njihovega delovanja ter opravljanja storitev med Skupnostjo in Slovenijo kakor tudi glede zaposlovanja in gibanja delovne sile povezane z izpolnjevanjem pogodb o javnih naročilih se uporabljajo določila 38. do 61. člena tega Sporazuma.

III. POGLAVJE

PRIBLI@EVANJE ZAKONODAJE

70. člen

Pogodbenice priznavajo, da je pomemben predpogoj za gospodarsko vključevanje Slovenije v Skupnost pribli‘evanje obstoječe in prihodnje zakonodaje Slovenije pravu Skupnosti. Slovenija si prizadeva zagotoviti postopno zdru‘ljivost svoje zakonodaje s pravom Skupnosti.

71. člen

1. Pribli‘evanje zakonodaje naj bi zajemalo zlasti naslednja področja: carinsko pravo, pravo dru‘b, bančno pravo, zavarovalno pravo, računovodstvo dru‘b in obdavčenje, finančne storitve, pravila konkurence, pravila o javnih naročilih, varstvo zdravja in ‘ivljenja ljudi, ‘ivali in rastlin, posredno obdavčenje, tehnična pravila in standardi, jedrsko pravo in predpisi, transport in telekomunikacije.

2. Pogodbenice tudi menijo, da je posebej pomembno, da pribli‘evanje zakonodaje hitro napreduje na področju notranjega trga, konkurence, varstva pravic delavcev, varstva potro{nikov ter okolja.

72. člen

Skupnost zagotavlja Sloveniji tehnično pomoč za izvajanje teh ukrepov, ki med drugim lahko vključuje:

– izmenjavo strokovnjakov,

– zagotavljanje zgodnjih informacij, zlasti s področja ustrezne zakonodaje,

– organizacijo seminarjev,

– {olanje in usposabljanje,

– pomoč za prevajanje zakonodaje Skupnosti in slovenske zakonodaje na ustreznih področjih.

VI. ODDELEK

GOSPODARSKO SODELOVANJE

73. člen

1. Skupnost in Slovenija vzpostavljata gospodarsko sodelovanje z namenom, da pripomoreta k razvoju in gospodarski rasti Slovenije. Tako sodelovanje bo okrepilo obstoječe gospodarske vezi na naj{ir{i mo`ni podlagi v korist obeh pogodbenic.

2. Usmeritve in drugi ukrepi bodo zasnovane v smeri gospodarskega in dru`benega razvoja Slovenije in jih bo vodilo načelo trajnostnega razvoja. Te usmeritve naj bi zagotovile, da se zahteve okolja `e od samega začetka povsem upo{tevajo in pove`ejo z zahtevami skladnega dru`benega razvoja.

3. V ta namen naj bi se sodelovanje osredotočilo {e posebej na usmeritve in ukrepe v zvezi z industrijo, vključno z ru- darstvom, nalo`bami, kmetijstvom, energetiko, transportom, regionalnim razvojem in turizmom.

4. Posebno pozornost je treba posvetiti ukrepom, ki utrjujejo sodelovanje med Slovenijo in dr`avami srednje in vzhodne Evrope.

74. člen

Industrijsko sodelovanje

1. Cilj sodelovanja je pospe{evati modernizacijo in prestrukturiranje slovenske industrije, tako v javnem kot v zasebnem sektorju ter industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti na obeh straneh, pri čemer naj bi imeli za cilj {e zlasti krepitev zasebnega sektorja ob spo{tovanju zahtev okolja.

2. Sodelovanje spodbuja predvsem:

– prestrukturiranje posameznih sektorjev; v tej zvezi Pridru`itveni svet {e zlasti prouči probleme, ki zadevajo sektor premogovni{tva in jeklarstva,

– ustanavljanje novih podjetij na področjih, ki ponujajo mo`nost gospodarske rasti.

3. Pobude za industrijsko sodelovanje naj upo{tevajo prioritete, ki jih določi Slovenija. Pobude naj bi bile zlasti namenjene zagotavljanju primernega okvira za podjetja, izbolj{anju poslovodnega znanja in izku{enj, pospe{evanju trgov, preglednosti trga in poslovnemu okolju ter po potrebi vključujejo tudi tehnično pomoč.

75. člen

Spodbujanje in za{čita nalo‘b

1. Sodelovanje med pogodbenicami naj bi ustvarilo ugodno ozračje za domače in tuje zasebne nalo`be, kar je bistveno za gospodarsko in industrijsko prestrukturiranje Slovenije.

2. Posebni cilji sodelovanja so:

– oblikovanje takega zakonskega okvira v Sloveniji, ki spodbuja in {čiti nalo`be,

– sklepanje dvostranskih sporazumov o spodbujanju in za{čiti nalo`b z dr`xxxxx xxxxxxxxx, kjer je to primerno,

– sklepanje dvostranskih sporazumov med dr`avami članicami in Slovenijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju, kjer je to primerno,

– izvajanje primernih dogovorov za prenos kapitala,

– nadaljnje odpravljanje predpisov,

– izbolj{anje gospodarske infrastrukture,

– izmenjava informacij o nalo`benih mo`nostih na trgovinskih sejmih, razstavah, trgovinskih tednih in drugih prireditvah.

76. člen

Standardi in presoja skladnosti

1. Pogodbenice sodelujejo z namenom doseči polno skladnost tehničnih predpisov v Sloveniji s tehničnimi predpisi Skupnosti in postopki evropske standardizacije ter postopki za presojo skladnosti.

2. V ta namen si v sodelovanju prizadevajo:

– spodbujati uporabo tehničnih predpisov Skupnosti ter evropskih standardov in postopkov za presojo skladnosti,

– doseči, kjer je to primerno, sklenitev sporazumov o vzajemnem priznavanju na teh področjih,

– spodbuditi sodelovanje pristojnih slovenskih organov pri delu specializiranih organizacij (CEN, CENELEC, ETSI, EOTC).

3. Skupnost nudi Sloveniji tehnično pomoč, kjer je to primerno.

77. člen

Sodelovanje v znanosti in tehnologiji

1. Pogodbenice spodbujajo sodelovanje pri raziskavah in tehnolo{kem razvoju. Posebno pozornost posvečajo:

– izmenjavi informacij o svojih znanstvenih in tehnolo{kih usmeritvah;

– organizaciji skupnih znanstvenih srečanj (seminarjev in delavnic);

– skupnim razvojnim in raziskovalnim dejavnostim z namenom spodbuditi znanstveni napredek in prenos tehnologije ter znanja in izku{enj;

– usposabljanju in programom izmenjav raziskovalcev in strokovnjakov obeh strani;

– razvoju okolja, ugodnega za raziskave in uporabo novih tehnologij, ter ustreznega varstva pravic intelektualne lastnine v zvezi z izsledki raziskav;

– sodelovanju Slovenije v programih Skupnosti v skladu s tretjim odstavkom.

Po potrebi se zagotovi tehnična pomoč.

2. Pridru`itveni svet določi ustrezne postopke za razvoj sodelovanja.

3. Sodelovanje po okvirnem programu Skupnosti na področju raziskav in tehnolo{kega razvoja se izvaja po posebnih dogovorih, o katerih se pogodbenice pogajajo in jih sklenejo v skladu s pravnimi postopki vsake od njih.

78. člen

Izobra‘evanje in usposabljanje

1. Pogodbenice sodelujejo z namenom dvigniti raven splo{ne izobrazbe in poklicne usposobljenosti v Sloveniji, pri čemer upo{tevajo prioritete Slovenije. Vzpostavijo institucionalne okvire in načrte sodelovanja na podlagi Evropske fundacije za usposabljanje (European Training Foundation) in programa TEMPUS. V smislu 106. člena se pretehta tudi sodelovanje Slovenije v programih Skupnosti s področja izobra‘evanja, usposabljanja in mladine.

2. Sodelovanje se osredotoči {e zlasti na naslednja področja in v skladu s podrobnej{imi dogovori, ki jih pogodbenice skupaj določijo:

– razvoj sistema izobra`evanja in usposabljanja v Sloveniji,

– začetno usposabljanje, usposabljanje na delovnem mestu, pre{olanje, vključno z usposabljanjem poslovodnih delavcev v javnih in zasebnih podjetjih in vi{jih uradnikov dr`avne uprave, {e zlasti na prednostnih področjih, ki se določijo,

– sodelovanje med univerzami ali drugimi visoko{olskimi ustanovami, sodelovanje med univerzami ali drugimi visoko{olskimi ustanovami in podjetji ter mo`nost izmenjave učiteljev, mladih znanstvenikov, {tudentov in organizatorjev izobra`evanja (TEMPUS),

– spodbujanje poučevanja na področju evropskega {tudija v okviru ustreznih ustanov,

– podpora pobudam za pospe{evanje medsebojnega priznavanja {tudijskih let in diplom,

– pospe{evanje {olanja nosilcev usposabljanja.

3. Na področju prevajanja se sodelovanje osredotoči na usposabljanje prevajalcev in tolmačev in spodbujanje jezikovnih standardov in izrazoslovja Skupnosti.

79. člen

Kmetijstvo in ‘ivilskopredelovalni sektor

1. Cilj sodelovanja na tem področju je posodobitev kmetijstva in `ivilskopredelovalnega sektorja. Prizadevanja so zlasti usmerjena v:

– razvoj in posodobitev podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo in njihovih načinov skladi{čenja, tr`enja itd.,

– posodabljanje pode`elske infrastrukture (transport, oskrba z vodo, telekomunikacije),

– izbolj{anje načrtovanja rabe prostora, vključno z gradbeni{tvom in urbanizmom,

– izbolj{anje storilnosti in kakovosti z uporabo ustreznih metod in izdelkov; omogočanje usposabljanja in spremljanje uporabe takih metod obdelave zemlje, ki ne onesna`ujejo okolja,

– spodbujanje komplementarnosti v kmetijstvu,

– spodbujanje tehnolo{kega sodelovanja v kmetijstvu in izmenjave znanja in izku{enj, {e zlasti med zasebnimi sektorji v Skupnosti in v Sloveniji,

– razvijanje sodelovanja na področju zdravja `ivali in rastlin z namenom, da se dose`e postopna harmonizacija s standardi Skupnosti, in sicer s pomočjo za usposabljanje in organizacijo pregledov.

2. Skupnost po potrebi zagotovi ustrezno tehnično pomoč.

80. člen

Energetika

1. V skladu z načeli tr`nega gospodarstva in Evropske energetske listine pogodbenice sodelujejo z namenom, da dose`ejo postopno zdru`evanje energetskih trgov Evrope.

2. Sodelovanje med drugim vključuje ustrezno tehnično pomoč na naslednjih področjih:

– oblikovanje in načrtovanje energetske politike, tako na dr`avni kot na regionalni ravni, vključno z dolgoročnimi vidiki,

– večje odpiranje energetskega trga, vključno z ukrepi za la`ji prenos plina in elektrike,

– proučitev posodobitve energetskih infrastruktur,

– bolj{a razdelitev ter bolj{a in večja raznolikost oskrbe z energijo,

– vodenje in usposabljanje za sektor energetike,

– razvoj energetskih virov,

– spodbujanje varčevanja z energijo in energetske učinkovitosti,

– vpliv energetske proizvodnje in porabe na okolje,

– sektor jedrske energije,

– sektor elektrike in plina, vključno z upo{tevanjem mo`nosti za medsebojno povezavo oskrbnih omre`ij,

– oblikovanje okvirnih pogojev sodelovanja med podjetji v tem sektorju, ki bi lahko vključevalo tudi spodbujanje skupnih vlaganj,

– prenos tehnologije ter znanja in izku{enj, ki lahko, če je to primerno, vključuje tudi spodbujanje in komercializacijo učinkovitih energetskih tehnologij,

– uporaba in spodbujanje novih in obnovljivih virov energije.

81. člen

Jedrska varnost

1. Cilj sodelovanja pri jedrski varnosti je zagotoviti visoko raven jedrske varnosti.

2. Sodelovanje, ki je primerno za specifičen polo`aj v Sloveniji, vključuje v glavnem naslednja področja:

– jedrsko varnost, vključno s predpisi in operativnimi vidiki ter obvladovanje resnih nesreč,

– za{čita pred sevanjem, vključno s spremljanjem in nadzorom sevanja v okolju,

– problemi v zvezi s ciklusom izgorevanja in varnim shranjevanjem jedrskih snovi, vključno z ukrepi proti tihotapljenju jedrskih snovi,

– ravnanje z radioaktivnimi odpadki,

– zgodnja izmenjava informacij v primeru radiolo{kih nesreč,

– razgraditev jedrskih objektov,

– jedrska odgovornost tretjih oseb.

3. Sodelovanje vključuje izmenjavo informacij in izku{enj ter dejavnosti razvoja in raziskav v skladu s 77. členom.

82. člen

Okolje in za{čita pred naravnimi nesrečami

1. Pogodbenice razvijajo in krepijo sodelovanje v boju proti poslab{anju okolja.

2. Sodelovanje se nana{a na naslednja prednostna področja:

– učinkovit nadzor nad ravnijo onesna`evanja; sistem obve{čanja o stanju okolja,

– boj proti lokalnemu, regionalnemu in čezmejnemu onesna`evanju (onesna`evanje zraka in vode, vključno s pitno vodo),

– trajnostna, učinkovita in okolju primerna proizvodnja in uporaba energije; varnost industrijskih obratov, vključno z jedrskimi objekti,

– razvr{čanje kemikalij in varno ravnanje z njimi,

– učinkovito preprečevanje in zmanj{anje onesna`evanja voda, {e zlasti čezmejnih vodotokov,

– zmanj{anje količine odpadkov, njihova recikla`a in varno odlaganje (vključno z radioaktivnimi odpadki) in izvajanju Baselske konvencije,

– vpliv kmetijstva na okolje; erozija zemlje in onesna`evanje s kemičnimi izdelki, ki se uporabljajo v kmetijstvu,

– varstvo gozdov, rastlin in `ivali ter ohranjanje biolo{ke raznovrstnosti,

– ponovna vzpostavitev ekolo{kega ravnovesja na pode`elju,

– upravljanje zemlji{č, vključno z gradbeni{tvom in urbanizmom,

– uporaba gospodarskih in fiskalnih instrumentov,

– globalna sprememba podnebja in preprečevanje tega pojava,

– upravljanje obalnih območij in preprečevanje onesna`evanja morja,

– mednarodne konvencije na področju okolja,

– izbolj{anje okoljevarstvenih standardov za avtomobile,

– presoja vplivov na okolje pri zasnovah in infrastrukturnih projektih v zvezi s prometom/ prevozom,

– pravilna ocena stro{kov in internalizacija eksternih stro{kov.

3. Sodelovanje vključuje:

– izmenjavo informacij in strokovnjakov, vključno s tistimi s področja prenosa čistih tehnologij in varne uporabe okolju prijaznih biotehnologij,

– programe in tečaje usposabljanja,

– skupne raziskovalne dejavnosti,

– pribli`evanje zakonodaj (standardi Skupnosti),

– sodelovanje na regionalni ravni (vključno s sodelovanjem v okviru Evropske agencije za okolje) in na mednarodni ravni,

– razvoj strategij, {e zlasti glede globalnih vpra{anj in vpra{anj v zvezi s podnebjem,

– izobra`evanje v zvezi z okoljem in ozave{čanje o problemih okolja,

– presoje vplivov na okolje.

4. Na področju varstva pred naravnimi nesrečami je cilj sodelovanja zagotavljati varstvo ljudi, `ivali, premo`enja in okolja pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek.

V ta namen sodelovanje vključuje tudi naslednja področja:

– izmenjavo rezultatov znanstvenih in raziskovalnih razvojnih projektov,

– medsebojno in zgodnje obve{čanje o večjih nesrečah in njihovih posledicah,

– sistemi re{evanja in pomoči v primeru nesreč,

– izmenjava izku{enj pri odpravi posledic in obnovi po nesreči,

– izobra`evanje in usposabljanje za varstvo pred naravnimi nesrečami in nesrečami, ki jih povzroči človek,

– vaje re{evanja in pomoči.

83. člen

Prevoz

1. Pogodbenice razvijajo in {irijo sodelovanje, ki naj Sloveniji omogoča:

– prestrukturiranje in posodobitev prevoza,

– izbolj{anje prevoza potnikov in blaga ter dostop do trga prevozov z odpravo upravnih, tehničnih in drugih ovir,

– doseči standarde izvajanja dejavnosti, primerljive s tistimi v Skupnosti,

– razviti sistem prevoza, ki je zdru`ljiv in usklajen s sistemom Skupnosti.

2. Sodelovanje vključuje {e zlasti:

– programe gospodarskega, pravnega in tehničnega usposabljanja,

– tehnično pomoč, svetovanje in izmenjavo informacij.

3. Sodelovanje vključuje naslednja prednostna področja:

– cestni prevoz vključno z obdavčenjem ter dru`benimi in okoljskimi vidiki,

– kombiniran `elezni{ki in cestni prevoz,

– upravljanje `eleznic in letali{č, vključno s sodelovanjem med pristojnimi dr`avnimi organi,

– razvoj cestne, `elezni{ke, lu{ke in letali{ke infrastrukture na glavnih prometnih poteh skupnega interesa ter čezevropskih povezav,

– usklajevanje statističnih podatkov v zvezi z mednarodnim prevozom,

– obnova tehnične opreme za prevoz v skladu s standardi Skupnosti, {e zlasti za cestno-`elezni{ki prevoz, multimodalni prevoz in pretovarjanje,

– spodbujanje skupnih tehnolo{kih in raziskovalnih programov v skladu z ustaljenimi postopki,

– sprejemanje usklajene politike prevoza, ki je zdru`ljiva s politiko prevoza Skupnosti.

84. člen

Po{ta in telekomunikacije

1. Pogodbenice {irijo in krepijo sodelovanje na področju po{te in telekomunikacij in v ta namen zlasti:

– izmenjujejo informacije na področju politike telekomunikacij in po{tnih storitev,

– izmenjujejo tehnične in druge informacije in organizirajo seminarje, delavnice in konference za strokovnjake obeh strani,

– izvajajo usposabljanje in svetovalno dejavnost,

– izvajajo prenose tehnologije,

– izvajajo skupne projekte s pomočjo pristojnih organov obeh strani,

– uveljavljajo evropske standarde, sisteme izdajanja potrdil in predpisov,

– spodbujajo nove mo`nosti komuniciranja, zlasti tiste, ki se uporabljajo v komercialne namene.

2. Te dejavnosti se osredotočajo na naslednja prednostna področja:

– posodobitev telekomunikacijskega omre`ja in po{tnih storitev Slovenije in njihovo vključevanje v evropska in svetovna omre`ja,

– sodelovanje v okviru struktur evropske standardizacije,

– zdru`itev čez-evropskih sistemov; pravni vidiki telekomunikacij in izdajanje predpisov,

– upravljanje telekomunikacij v novem gospodarskem okolju: organizacijske strukture, strategija in načrtovanje, načela, na katerih temelji nakup,

– načrtovanje rabe prostora, vključno z gradbeni{tvom in urbanizmom.

85. člen

Bančni{tvo, zavarovalni{tvo in druge finančne storitve

1. Pogodbenice sodelujejo z namenom, da vzpostavijo in razvijejo ustrezen okvir za spodbujanje bančni{tva, zavarovalni{tva in finančnih storitev v Sloveniji.

a) Sodelovanje je osredotočeno na:

– sprejem skupnega računovodskega sistema, zdru`ljivega z evropskimi standardi,

– krepitev in prestrukturiranje bančni{tva, zavarovalni{tva in drugih finančnih sektorjev,

– izbolj{anje nadziranja in urejanja bančni{tva in drugih finančnih storitev in tehnično pomoč pri ustanovitvi in delovanju nadzornega organa za zavarovalni{tvo v Sloveniji,

– pripravo prevodov zakonodaje Skupnosti in Slovenije,

– pripravo terminolo{kih glosarjev,

– izmenjavo informacij, zlasti v zvezi s predlagano zakonodajo.

b) V ta namen sodelovanje vključuje zagotavljanje tehnične pomoči in usposabljanja.

2. Pogodbenice sodelujejo z namenom, da v Sloveniji razvijejo učinkovite revizijske sisteme na podlagi usklajenih metod in postopkov Skupnosti.

a) Sodelovanje se osredotoča na:

– tehnično pomoč Računskemu sodi{ču v Sloveniji,

– ustanovitev slu`b notranje revizije v organih dr`xxxx xxxxxx,

– izmenjavo informacij s področja revizijskih sistemov,

– standardizacijo revizijske dokumentacije,

– usposabljanje in svetovanje.

b) Skupnost po potrebi zagotavlja tehnično pomoč.

86. člen

Denarna politika

Na zahtevo slovenskih organov oblasti, Skupnost zagotavlja pomoč z namenom, da podpre prizadevanja Slovenije za uvedbo polne konvertibilnosti tolarja in postopnega pribli`evanja njene politike politiki evropskega denarnega sistema. Sodelovanje na tem področju bo vključevalo neformalno izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem evropskega denarnega sistema, Evropskega denarnega in{tituta in evropskega sistema centralnih bank.

87. člen

Preprečevanje pranja denarja

1. Pogodbenice se strinjajo, da so nujno potrebna prizadevanja in sodelovanje, da bi preprečile, da se njihovi finančni sistemi uporabljajo za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splo{no in {e zlasti nezakonitega trgovanja z mamili.

2. Sodelovanje na tem področju vključuje upravno in tehnično pomoč z namenom razvijati izvajanje predpisov in učinkovito delovanje primernih standardov in mehanizmov za boj proti pranju denarja, ki so enaki standardom, sprejetim na tem področju v Skupnosti in mednarodnih forumih, {e zlasti v Projektni skupini za finančno ukrepanje (FATF - Financial Action Task Force).

88. člen

Regionalni razvoj

1. Pogodbenice krepijo medsebojno sodelovanje na področju regionalnega razvoja in rabe prostora.

2. V ta namen lahko ukrenejo naslednje:

– izmenjujejo informacije dr`avnih, regionalnih ali lokalnih oblasti o regionalni politiki in politiki načrtovanja rabe prostora,

– zagotavljajo pomoč Sloveniji pri oblikovanju take politike,

– podpirajo skupno delovanje regionalnih in lokalnih oblasti na področju gospodarskega razvoja,

– proučujejo usklajene pristope za razvoj obmejnih območij med Skupnostjo in Slovenijo ter drugimi območji v Sloveniji, kjer so večja regionalna neskladja,

– izmenjujejo obiske, da bi proučili mo`nosti za sodelovanje in pomoč,

– izmenjujejo dr`xxxx xxxxxxxx ali strokovnjake,

– zagotavljajo tehnično pomoč,

– uvajajo programe za izmenjavo informacij in izku{enj z metodami, ki vključujejo tudi seminarje.

89. člen

Sodelovanje na socialnem področju

1. Na področju zdravja in varstva pri delu pogodbenice razvijajo medsebojno sodelovanje z namenom, da izbolj{ajo raven varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer se zgledujejo po ravni obstoječega varstva v Skupnosti. Sodelovanje vključuje zlasti:

– zagotavljanje tehnične pomoči,

– izmenjavo strokovnjakov,

– sodelovanje med podjetji,

– izmenjavo informacij ter upravno in drugo ustrezno pomoč podjetjem ter usposabljanje.

2. Pri zaposlovanju se sodelovanje med pogodbenicami osredotoča predvsem na izbolj{anje storitev pri iskanju zaposlitve in poklicnem svetovanju, na izvajanje ukrepov v podporo temu in spodbujanje lokalnega razvoja z namenom, pomagati pri prestrukturiranju gospodarstva.

Vključuje tudi {tudij, po{iljanje strokovnjakov na delo v tujino ter obve{čanje in usposabljanje.

3. Namen sodelovanja med pogodbenicami na področju socialne varnosti je prilagoditi sistem socialne varnosti Slovenije novim gospodarskim in dru`benim zahtevam, predvsem z zagotavljanjem storitev strokovnjakov in organiziranjem oblik obve{čanja in usposabljanja.

90. člen

Turizem

Pogodbenice povečujejo in razvijajo medsebojno sodelovanje z namenom, da:

– spodbujajo turizem,

– povečujejo pretok informacij po mednarodnih omre`jih, preko bank podatkov, itd.,

– prena{ajo znanje in izku{nje s pomočjo usposabljanja, izmenjav, seminarjev,

– izvajajo regionalne turistične projekte, kot so na primer projekti čezmejnega sodelovanja, pobratenje mest, itd.,

– izmenjujejo stali{ča in zagotavljajo ustrezno izmenjavo informacij o pomembnej{ih vpra{anjih skupnega interesa, ki vplivajo na turizem,

– spodbujajo razvoj infrastrukture, ki bo ugodno vplivala na vlaganje v turizem,

– uvajajo računalni{ki sistem rezervacij in informacijski sistem v Sloveniji skupaj s pravili za varstvo turistov kot potro{nikov.

91. člen

Mala in srednja podjetja

1. Pogodbenice si prizadevajo za razvoj in krepitev zasebnega sektorja malih in srednjih podjetij in sodelovanja med njimi v Skupnosti in v Sloveniji.

2. Spodbujajo izmenjavo informacij ter znanja in izku{enj pri:

– zagotavljanju pravnih, upravnih, tehničnih, davčnih in finančnih pogojev, potrebnih za ustanavljanje in razvoj malih in srednjih podjetij in za čezmejno sodelovanje,

– zagotavljanju posebnih storitev, ki jih mala in srednja podjetja potrebujejo (usposabljanje poslovodnih delavcev, računovodstvo, tr`enje, kontrola kakovosti, itd.) in krepitev ustanov, ki take storitve opravljajo,

– vzpostavljanju ustreznih povezav z izvajalci iz Skupnosti z namenom izbolj{ati pretok informacij do malih in srednjih podjetij in spodbujati čezmejno sodelovanje, npr. preko Omre`ja za poslovno sodelovanje (BC-NET), evropskih informacijskih centrov, konferenc itd.

3. Sodelovanje bo vključevalo:

– zagotavljanje tehnične pomoči, {e zlasti za vzpostavitev ustrezne institucionalne podpore za mala in srednja podjetja, na dr`avni in regionalni ravni za finančne, tehnolo{ke in komercialne storitve,

– usposabljanje in svetovanje.

92. člen

Izmenjava informacij

1. Skupnost in Slovenija sprejmeta ustrezne ukrepe za spodbujanje učinkovite medsebojne izmenjave informacij. Prednost dajeta programom, katerih namen je nuditi javnosti osnovne informacije o Skupnosti in Sloveniji, poslovnim krogom v Sloveniji pa bolj specializirane informacije, vključno z dostopom do baz podatkov Skupnosti, kjer je to mogoče.

2. Pogodbenice usklajujejo in kadar je primerno prilagajajo svoje usmeritve glede urejanja čezmejne radio-

difuzije, tehničnih standardov ter uveljavljanja evropske avdiovizualne tehnologije.

3. Sodelovanje lahko po potrebi vključuje programe izmenjave, {tipendije, usposabljanje novinarjev in strokovnjakov na področju javnih občil.

93. člen

Varstvo potro{nikov

1. Pogodbenice sodelujejo z namenom, da bi dosegle zdru‘ljivost sistemov varstva potro{nikov v Sloveniji in Skupnosti. Prizadevati bi si bilo treba za učinkovito varstvo potro{nikov kot temeljni pogoj za zagotavljanje učinkovitega tr‘nega gospodarstva.

2. Glede na skupne interese pogodbenice v ta namen spodbujajo in zagotavljajo:

– dejavno politiko varstva potro{nikov v skladu z zakonodajo Skupnosti in, če je primerno, s smernicami Zdru`enih narodov;

– usklajevanje zakonodaje in prilagajanje predpisov o varstvu potro{nika v Sloveniji predpisom, ki se uporabljajo v Skupnosti;

– učinkovito zakonsko varstvo potro{nikov z namenom izbolj{ati kakovost in zagotoviti ustrezne varnostne standarde za potro{no blago.

3. Sodelovanje na tem področju lahko vključuje:

– izmenjavo informacij o nevarnih izdelkih;

– usposabljanje vladnih in nevladnih strokovnjakov s področja varstva potro{nikov;

– pomoč pri razvoju neodvisnih organizacij, katerih namen je izbolj{ati obve{čenost potro{nikov zlasti z akcijami za ozave{čanje potro{nikov;

– ustanovitev informacijskih in svetovalnih centrov za poravnavo sporov in za pravne in druge nasvete potro{nikom; sodelovanje med slovenskimi centri in centri Skupnosti;

– dostop do baz podatkov Skupnosti;

– razvoj izmenjav med zastopniki interesov potro{nikov.

94. člen

Carine

1. Cilj sodelovanja je zagotoviti skladnost določb, ki naj bi jih v tej zvezi sprejeli na področju trgovine, in doseči, da se carinski sistem Slovenije pribli‘a sistemu Skupnosti, kar bo pripomoglo k načrtovani liberalizaciji po tem sporazumu.

2. Sodelovanje vključuje {e zlasti:

– izmenjavo informacij, vključno s tistimi o načinih pregledovanja,

– razvoj čezmejne infrastrukture med pogodbenicami,

– povezavo med tranzitnima sistemoma Skupnosti in Slovenije,

– poenostavitev pregledov in formalnosti glede prevoza blaga,

– organizacijo seminarjev in prakso v tujini.

Po potrebi se zagotovi tehnična pomoč.

3. Brez {kode za nadaljnje sodelovanje, predvideno s tem Sporazumom in {e zlasti s 97. členom, si upravni organi pogodbenic v zadevah s področja carin medsebojno pomagajo v skladu z določili Protokola 5.

95. člen

Sodelovanje na področju statistike

1. Namen sodelovanja na področju statistike je razvoj učinkovitega statističnega sistema, ki bo hitro in pravočasno zagotavljal zanesljive statistične podatke, potrebne za načrtovanje in spremljanje reform, in ki bodo pripomogli k razvoju zasebnih podjetij v Sloveniji.

2. V ta namen pogodbenice sodelujejo zlasti z namenom:

– spodbujati razvoj učinkovite statistične slu`be v Sloveniji s potrebnim institucionalnim okvirom,

– doseči usklajenost z mednarodnimi ({e zlasti s tistimi, ki se uporabljajo v Skupnosti) metodami, standardi in klasifikacijami ,

– zagotoviti podatke, potrebne za ohranjanje in spremljanje gospodarske prenove,

– zagotavljati gospodarskim subjektom v zasebnem sektorju ustrezne makro in mikroekonomske podatke,

– zagotavljati zaupnost posameznih podatkov,

– omogočiti, da Slovenija sprejme načela in standarde statističnega sistema Skupnosti.

3. Sodelovanje na tem področju vključuje:

– zagotavljanje informacij o načinih dela;

– organizacijo programa tehnične pomoči, ki vključuje:

– seminarje, prakso v tujini in strokovna posvetovanja,

– usposabljanje,

– pilotske ankete,

– sodelovanje v izbranih delovnih skupinah Eurostata,

– izmenjavo statističnih podatkov.

96. člen

Gospodarska politika

1. Skupnost in Slovenija omogočata la`ji potek gospodarske prenove in vključevanja tako, da sodelujeta pri izbolj{anju razumevanja temeljev njunih gospodarstev in uresničevanja gospodarske politike v tr`nem gospodarstvu.

2. V ta namen Skupnost in Slovenija sodelujeta tako, da:

– izmenjujeta informacije o makroekonomskih dose`kih in nadaljnjih mo`nostih ter o razvojnih strategijah,

– skupaj analizirata gospodarska vpra{anja skupnega interesa, vključno z okviri gospodarske politike in instrumenti za njeno izvajanje,

– spodbujata, {e zlasti s pomočjo Akcijskega programa za sodelovanje v gospodarstvu, obse`no sodelovanje med ekonomisti in poslovodnimi delavci v Skupnosti in Sloveniji z namenom pospe{iti prenos znanja in izku{enj za načrtovanje gospodarske politike in zagotoviti, da je z rezultati raziskav v zvezi s to politiko seznanjen kar naj{ir{i krog ljudi.

97. člen

Boj proti zlorabi mamil

1. V okviru svojih pooblastil in pristojnosti pogodbenice sodelujejo pri povečevanju učinkovitosti usmeritev in ukrepov proti nezakonitemu dobavljanju in trgovanju z mamili in psihotropnimi snovmi, ter pri zmanj{evanju zlorabe teh izdelkov.

2. Pogodbenice se dogovorijo o potrebnih načinih sodelovanja za dosego teh ciljev, vključno s podrobnimi dogovori za izvr{evanje skupnih ukrepov. Njihovi ukrepi bodo temeljili na posvetovanju o ciljih in njihovem tesnem usklajevanju ter usmeritvah iz prvega odstavka.

3. Sodelovanje med pogodbenicami vključuje tehnično in upravno pomoč, ki bi se lahko zlasti ukvarjala z naslednjimi področji: priprava in izvajanje notranje zakonodaje; ustanavljanje ustanov in informativnih sredi{č ter socialnih in zdravstvenih centrov; usposabljanje osebja in raziskave; preprečevanje zlorabe prekurzorjev, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi.

Pogodbenice se lahko dogovorijo, da se vključijo tudi druga področja.

VII. ODDELEK

PREPREČEVANJE NEZAKONITIH DEJAVNOSTI

98. člen

1. Pogodbenice v okviru svojih pooblastil in pristojnosti vzpostavijo okvir za sodelovanje z namenom preprečiti nezakonite dejavnosti, kot so:

– tajno priseljevanje in nezakonita prisotnost dr`avljanov pogodbenic na njunih ozemljih ob ustreznem upo{tevanju načel in običajnih postopkov za ponovni prevzem oseb,

– nezakonite gospodarske dejavnosti, zlasti korupcija,

– nezakoniti posli z različnim blagom, vključno z industrijskimi odpadki in ponaredki,

– nezakonito trgovanje z mamili in psihotropnimi snovmi,

– nezakonito trgovanje z motornimi vozili,

– organizirani kriminal,

– xxxxxxx xxx nezakonito trgovanje z radioaktivnimi in jedrskimi snovmi.

2. Sodelovanje na področjih, ki so navedena v prvem odstavku je predmet medsebojnih posvetovanj in tesnega usklajevanja. Sodelovanje naj bi vključevalo tehnično in upravno pomoč za:

– pripravo notranje zakonodaje za preprečevanje nezakonitih dejavnosti,

– ustanavljanje informacijskih sredi{č,

– izbolj{anje učinkovitosti ustanov, odgovornih za preprečevanje nezakonitih dejavnosti,

– usposabljanje osebja in razvoj preiskovalnih objektov in naprav,

– oblikovanje obojestransko sprejemljivih ukrepov za preprečevanje nezakonitih dejavnosti.

VIII. ODDELEK

KULTURNO SODELOVANJE

99. člen

1. Pogodbenice se obvezujejo, da bodo spodbujale kulturno sodelovanje. ^e je to primerno, se lahko programi kulturnega sodelovanja Skupnosti ali taki programi ene ali več dr`av članic raz{irijo {e na Slovenijo in razvijejo tudi druge dejavnosti, zanimive za obe strani.

Tako sodelovanje lahko vključuje zlasti:

– knji`ne prevode,

– netr`no izmenjavo umetni{kih del in umetnikov,

– ohranjanje in obnovo spomenikov in drugih znamenitosti (arhitekturne in kulturne dedi{čine),

– usposabljanje oseb, ki delajo na področju kulture,

– organizacija evropsko usmerjenih kulturnih prireditev,

– {irjenje informacij o pomembnih kulturnih delih.

2. Pogodbenice lahko sodelujejo z namenom spodbujati avdiovizualno industrijo v Evropi. Še zlasti slovenski avdiovizualni sektor bi se lahko potegoval za sodelovanje pri dejavnostih Skupnosti v okviru programa MEDIA v skladu s postopki, ki jih določijo organi, odgovorni za različne dejavnosti in določbami sklepa Sveta EGS {t. 90/685, s katerim je bil ta program uveden.

Pogodbenice usklajujejo in po potrebi prilagajajo svojo politiko čezmejne radiodifuzije, pri čemer namenjajo posebno pozornost pridobivanju pravic intelektualne lastnine za satelitske in kabelske prenose kot tudi avdiovizualnim tehničnim standardom in pospe{evanju evropske avdiovizualne tehnologije.

Sodelovanje na tem področju bi lahko med drugim vključevalo tudi izmenjavo programov, {tipendij in opreme za namene usposabljanja novinarjev in drugih, ki se poklicno ukvarjajo z javnimi občili.

IX. ODDELEK

FINANČNO SODELOVANJE

100. člen

Da bi dosegli cilje tega Sporazuma in v skladu s 101.,

102. in 104. členom brez vpliva na 103. člen, Slovenija prejme začasno finančno pomoč Skupnosti v obliki dotacij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke v skladu z določili 18. člena Statuta te banke.

101. člen

To finančno pomoč urejajo:

– ukrepi za izvajanje PHARE, predvideni v Uredbi Sveta EGS {t. 3906/89 s spremembami in dopolnili, na večletni podlagi, ali v okviru novega večletnega finančnega okvira, ki ga oblikuje Skupnost po posvetovanju s Slovenijo in ob upo{tevanju 104. in 105. člena;

– posojila, ki jih daje Evropska investicijska banka, do izteka roka njihove razpolo`ljivosti. Skupnost, po posvetovanju s Slovenijo, določi najvi{ji znesek in obdobje, v katerem je posojilo Evropske investicijske banke na voljo za Slovenijo za naslednja leta.

102. člen

Cilji in področja finančne pomoči Skupnosti se določijo v indikativnem programu, o katerem se morata pogodbenici dogovoriti. Pogodbenici o tem obvestita Pridru`itveni svet.

103. člen

1. ^e je to posebej potrebno, Skupnost ob upo{tevanju razpolo‘ljivosti vseh finančnih virov na pro{njo Slovenije in usklajeno z mednarodnimi finančnimi ustanovami v okviru skupine G-24 prouči mo‘nost dodeljevanja začasne finančne pomoči:

– da po potrebi podpre ukrepe, katerih namen je zagotoviti mo`nost poslovanja na zunanjih računih Slovenije in ohranjati konvertibilnost njene valute,

– da podpre srednjeročno strukturno prilagajanje slovenskega gospodarstva, vključno s plačilno bilančno pomočjo.

2. Pogoj za to finančno pomoč je, da Slovenija predlo`i programe stabilizacije svojega gospodarstva, ki jih je odobril Mednarodni denarni sklad, da Skupnost te programe sprejme, da bo Slovenija nadaljevala z izvajanjem teh programov in končno, da bo hitro pre{la na financiranje iz zasebnih virov.

3. Pridru`itveni svet bo obve{čen o pogojih, pod katerimi se ta pomoč zagotavlja, in o spo{tovanju obveznosti, ki jih je v zvezi s to pomočjo prevzela Slovenija.

104. člen

Finančna pomoč Skupnosti se ocenjuje glede na potrebe, ki se pojavljajo in glede na raven razvoja Slovenije, pri tem pa se upo{tevajo opredeljene prioritete ter sposobnost slovenskega gospodarstva, da to pomoč porabi, zmo`nosti za odplačilo posojil ter uvajanje sistema tr`nega gospodarstva ter prestrukturiranja v Sloveniji.

105. člen

Da bi omogočile optimalno porabo razpolo`ljivih sredstev, pogodbenice zagotovijo, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, npr. od dr`av članic, drugih dr`av, vključno s skupino G-24 in mednarodnimi finančnimi ustanovami, kot so Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj in Evropska banka za obnovo in razvoj.

106. člen

Slovenija sodeluje v okvirnih programih, posebnih programih, projektih ali drugih akcijah Skupnosti na področjih, določenih v Prilogi XI. Brez vpliva na obstoječe sodelovanje Slovenije v dejavnostih, navedenih v Prilogi XI, Pridru`itveni svet določi pravila in pogoje za sodelovanje

Slovenije pri teh dejavnostih. Finančni prispevek Slovenije k dejavnostim, navedenim v Prilogi XI, temelji na načelu, da Slovenija poravna stro{ke za svoje sodelovanje. ^e je treba, se lahko Skupnost odloči, da poravna del slovenskega prispevka, in to za vsak primer posebej in v skladu s pravili, ki veljajo za splo{ni proračun Evropskih skupnosti.

X. ODDELEK

DOLOČBE V ZVEZI Z OSIMSKIMI SPORAZUMI IN GOSPODARSKIM SODELOVANJEM MED SLOVENIJO IN ITALIJO

107. člen

Da bi spodbudili regionalno sodelovanje, Skupnost in Slovenija pri uresničevanju sodelovanja posvečata posebno pozornost dejavnostim, ki spadajo v okvir sporazumov, ki sta jih 10. novembra 1975 v Osimu podpisali Republika Italija in Socialistična federativna republika Jugoslavija ter pobudam za čezmejno sodelovanje, ki so del splo{nega gospodarskega sodelovanja med Italijo in Slovenijo.

Pogodbenici pri izbiri projektov, ki naj bi bili dele‘ni finančne pomoči v okviru sodelovanja, {e zlasti upo{tevata skupni interes za dosego ciljev, omenjenih v prvem odstavku.

108. člen

Brez vpliva na 31. člen Skupnost v okviru svojih določb, ki urejajo proste cone, in Slovenija zagotavljata prost dostop do njenih trgov za izdelke, ki so pridobili status izdelkov s poreklom v smislu Protokola o izdelkih s poreklom v obmejnih prostih conah, ki bi jih lahko ustanovili z dogovorom med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo v smislu Sporazuma o spodbujanju gospodarskega sodelovanja, podpisanega v Osimu leta 1975.

109. člen

Z namenom izvajanja 107. in 108. člena, Skupnost in Slovenija sodelujeta v skladu s cilji sodelovanja, omenjenimi v 107. členu.

XI. ODDELEK

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

110. člen

Ustanovi se Pridru‘itveni svet, ki nadzira izvajanje tega Sporazuma. Sestaja se na ministrski ravni enkrat letno in kadar to narekujejo okoli{čine. Proučuje vsa pomembna vpra{anja, ki izhajajo iz tega sporazuma, in vsa druga dvostranska ali mednarodna vpra{anja vzajemnega interesa.

111. člen

1. Pridru‘itveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Komisije Evropskih skupnosti na eni strani ter člani Vlade Slovenije na drugi strani.

2. ^lani Pridru‘itvenega sveta se lahko dogovorijo, da jih lahko v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, zastopajo namestniki.

3. Pridru‘itveni svet določi svoj poslovnik.

4. Pridru‘itvenemu svetu izmenoma predsedujeta član Sveta Evropske unije in član Vlade Slovenije v skladu z določbami poslovnika.

5. V zadevah, ki se nanjo nana{ajo, Evropska investicijska banka sodeluje kot opazovalka pri delu Pridru‘itvenega sveta.

112. člen

Za uresničevanje ciljev tega Sporazuma je Xxxxxx‘itveni svet poobla{čen, da odloča v primerih, predvidenih s tem Sporazumom. Tako sprejete odločitve so obvezne za pogodbenice, ki ukrenejo vse potrebno za izvajanje sprejetih odločitev. Pridru‘itveni svet lahko tudi daje ustrezna priporočila.

Sklepe in priporočila oblikuje po dogovoru med pogodbenicama.

113. člen

1. Vsaka od pogodbenic lahko Pridru‘itvenemu svetu predlo‘i vsak spor v zvezi z uporabo ali razlago tega Sporazuma.

2. Pridru‘itveni svet lahko re{i spor s sklepom.

3. Vsaka pogodbenica mora sprejeti ukrepe, potrebne za izvajanje sklepa, omenjenega v drugem odstavku.

4. ^e ni mo‘no re{iti spora v skladu z drugim odstavkom, lahko vsaka pogodbenica obvesti drugo o imenovanju razsodnika; druga pogodbenica mora potem imenovati drugega razsodnika v dveh mesecih. Za uporabo tega postopka se Skupnost in dr‘ave članice {tejejo kot ena stran v sporu.

Pridru‘itveni svet imenuje tretjega razsodnika. Razsodniki odločajo z večino glasov.

Vsaka stranka v sporu mora ukreniti vse potrebno za izvajanje odločitve razsodnikov.

114. člen

1. Pridru‘itvenemu svetu pri opravljanju njegovih nalog pomaga Pridru‘itveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki članic Sveta Evropske unije in članov Komisije Evropskih skupnosti na eni strani in predstavniki Vlade Slovenije na drugi strani, običajno na ravni vi{jih dr‘avnih uradnikov.

Pridru‘itveni svet v svojem poslovniku določi naloge Pridru‘itvenega odbora, ki vključujejo pripravo sestankov Pridru‘itvenega sveta in določajo, kako Odbor deluje.

2. Pridru‘itveni svet lahko na Pridru‘itveni odbor prenese katerokoli svoje pooblastilo. V tem primeru Pridru‘itveni odbor sprejema odločitve v skladu s pogoji, določenimi v 112. členu.

115. člen

Pridru‘itveni svet lahko sklene, da ustanovi katerikoli drug poseben odbor ali telo, ki mu lahko pomaga pri izpolnjevanju njegovih dol‘nosti.

V svojem poslovniku Pridru‘itveni svet določi sestavo in dol‘nosti takih odborov ali teles in način njihovega delovanja.

116. člen

Ustanovi se Pridru‘itveni parlamentarni odbor. To je forum za sestajanje in izmenjavo mnenj članov slovenskega parlamenta in Evropskega parlamenta. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih sam določi.

117. člen

1. Pridru‘itveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta na eni in člani slovenskega parlamenta na drugi strani.

2. Pridru‘itveni parlamentarni odbor določi svoj poslovnik.

3. Pridru‘itvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta Evropski parlament in slovenski parlament v skladu z določbami njegovega poslovnika.

118. člen

Pridru‘itveni parlamentarni odbor lahko od Xxxxxx‘itvenega sveta zahteva ustrezne informacije v zvezi z izvajanjem Sporazuma, ta pa potem odboru predlo‘i zahtevane informacije.

Pridru‘itveni parlamentarni odbor se obvesti o odločitvah Pridru‘itvenega sveta.

Pridru‘itveni parlamentarni odbor lahko daje priporočila Xxxxxx‘itvenemu svetu.

119. člen

V okviru tega Sporazuma se vsaka pogodbenica zavezuje, da bo zagotovila, da imajo fizične in pravne osebe druge pogodbenice v primerjavi z njenimi dr‘avljani nediskriminacijski dostop do pristojnih sodi{č in upravnih organov pogodbenic, da tam branijo svoje osebne in premo‘enjske pravice, vključno s pravicami v zvezi z intelektualno, industrijsko in poslovno lastnino.

120. člen

Nobeno določilo tega Sporazuma ne preprečuje pogodbenici, da sprejme katerekoli ukrepe:

a) za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja podatkov v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi,

b) ki se nana{ajo na proizvodnjo ali trgovino z oro‘jem, strelivom ali voja{kim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da taki ukrepi ne {kodujejo pogojem konkurence za izdelke, ki se ne uporabljajo za posebne voja{ke namene,

c) ki se ji zdijo bistveni za lastno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki vplivajo na ohranjanje zakonitosti in reda, v času vojne ali resne mednarodne napetosti, ki pomeni nevarnost vojne, ali z namenom, da izpolni obveznosti, ki jih je sprejela za ohranjanje miru in mednarodne varnosti.

121. člen

1. Na področjih, ki so vsebovana v tem Sporazumu in brez

{kode za kakr{nekoli posebne določbe, ki jih ta vsebuje:

– ukrepi, ki jih uporablja Slovenija glede Skupnosti, ne smejo povzročiti diskriminacije med dr`avami članicami, njihovimi dr`avljani ali njihovimi dru`bami ali podjetji;

– ukrepi, ki jih uporablja Skupnost glede Slovenije ne smejo povzročiti diskriminacije med slovenskimi dr`avljani ali njihovimi dru`bami ali podjetji.

2. Določbe prvega odstavka ne vplivajo na pravice pogodbenic, da uporabijo ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje bivali{če niso v enakih polo`ajih.

122. člen

Izdelki s poreklom iz Slovenije pri uvozu v Skupnost ne u`ivajo ugodnej{ega obravnavanja, kot ga dr`ave članice uporabljajo med seboj.

Obravnavanje, ki je odobreno Sloveniji v skladu s IV. oddelkom in I. poglavjem V. oddelka, ni ugodnej{e kot obravnavanje, ki ga dr`ave članice odobravajo med seboj.

123. člen

1. Pogodbenice sprejemajo vse splo{ne ali posebne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega Sporazuma. Poskrbijo, da se dose`ejo cilji, določeni s tem Sporazumom.

2. ^e ena od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kake obveznosti iz tega Sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden pa to stori, Xxxxxx`itvenemu svetu, razen v posebno nujnih primerih, predlo`i vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev polo`aja z namenom, da se najde re{itev, ki

je sprejemljiva za pogodbenice.

Pri izbiri ukrepov je treba dati prednost tistim, ki najmanj motijo delovanje sporazuma. O teh ukrepih je treba takoj obvestiti Pridru‘itveni svet in se v njem posvetovati, če druga pogodbenica to zahteva.

124. člen

Dokler se ne dose‘ejo enakovredne pravice za posameznike in gospodarske subjekte po tem Sporazumu, ta ne prizadene pravic, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, ki zavezujejo eno ali več dr‘av članic na eni in Slovenijo na drugi strani.

125. člen

Za namene tega Sporazuma izraz "pogodbenice" pomeni Skupnost ali njene dr‘ave članice, ali Skupnost in njene dr‘ave članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani in Slovenijo na drugi strani.

126. člen

Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, in 6 ter Priloge I do XIII so sestavni del tega Sporazuma.

127. člen

Sporazum se sklene za nedoločen čas.

Vsaka pogodbenica lahko sporazum odpove z obvestilom drugi pogodbenici. Sporazum preneha veljati {est mesecev po dnevu take notifikacije.

128. člen

Generalni sekretar Sveta Evropske unije je depozitar tega Sporazuma.

129. člen

Sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, kjer se uporabljajo pogodbe, s katerimi so bile ustanovljene Evropska skupnost, Evropska skupnost za premog in jeklo in Evropska skupnost za jedrsko energijo ter v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na drugi strani pa za ozemlje Slovenije.

130. člen

Sporazum je sestavljen v dveh izvodih v slovenskem in angle{kem, danskem, finskem, francoskem, gr{kem, italijanskem, nem{kem, nizozemskem, portugalskem,

{panskem, {vedskem jeziku, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

131. člen

Ta Sporazum pogodbenice odobrijo v skladu s svojimi lastnimi postopki.

Sporazum začne veljati prvega dne drugega meseca po datumu, ko se pogodbenici obvestita, da so končani postopki, omenjeni v prvem odstavku.

Z začetkom veljavnosti ta Sporazum nadomesti Sporazum o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo, podpisan v Luksemburgu

5. aprila 1993, in Sporazum med dr‘avami članicami Evropske skupnosti za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za premog in jeklo na eni strani, in Republiko Slovenijo na drugi strani, podpisan v Luksemburgu 5. aprila 1993.

132. člen

^e do dokončanja postopkov, ki so potrebni za začetek veljavnosti tega Sporazuma, določbe določenih delov tega Sporazuma, zlasti tiste, ki se nana{ajo na blago, začnejo veljati ‘e leta 1996 na podlagi Začasnega sporazuma med Skupnostjo in Slovenijo, se pogodbenice strinjajo, da v takih okoli{činah za namene 65., 67. in 68. člena III. oddelka tega Sporazuma in Protokolov 1 do 6 k temu Sporazumu izraz ’začetek veljavnosti tega Sporazuma’ pomeni:

• dan začetka veljavnosti Začasnega sporazuma glede obveznosti, ki začno učinkovati s tem dnem, in

• 1. januar 1996 glede obveznosti, ki začno učinkovati po začetku veljavnosti s sklicevanjem na dan začetka veljavnosti.

V Luksemburgu, desetega junija tisočdevetsto{estin- devetdeset.

SEZNAM PRILOG

I člen 9(1) in OPREDELITEV INDUSTRIJSKIH IN člen 19(2) KMETIJSKIH IZDELKOV

II člen 10(2) CARINSKE KONCESIJE SKUPNOSTI III člen 11(2) CARINSKE KONCESIJE SLOVENIJE IV člen 11(3) CARINSKE KONCESIJE SLOVENIJE

V člen 18(1) BLAGO, OMENJENO V 18. ^LENU

člen 18(2)

VI člen 21(2) KONCESIJE SKUPNOSTI ZA KMETIJSTVO

VII člen 21(4) KONCESIJE SLOVENIJE ZA

KMETIJSTVO

VIIIa člen 24 KONCESIJE SKUPNOSTI ZA RIBIŠTVO

VIIIb člen 24 KONCESIJE SLOVENIJE ZA RIBIŠTVO

IXa člen 45 PRAVICA DO USTANAVLJANJA: člen 52 SEKTORJI, NA KATERE SE NANAŠA

PREHODNO OBDOBJE

IXb člen 45 PRAVICA DO USTANAVLJANJA:

"IZKLJU^ENI SEKTORJI"

IXc oddelek IV PRAVICA DO USTANAVLJANJA:

poglavje II "FINAN^NE STORITVE"

X člen 68 VARSTVO PRAVIC INTELEKTU-

ALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE

XI člen 106 SODELOVANJE SLOVENIJE V PRO-

GRAMIH SKUPNOSTI

XII člen 14 CARINSKE DAJATVE PRI IZVOZU IN

DAJATVE Z ENAKOVREDNIM U^INKOM

XIII člen 126 IZMENJAVA PISEM V ZVEZI Z 2.

ODSTAVKOM 64. ^XXXX XXXXX- ZUMA O PRIDRU@ITVI: "PRAVICA DO NAKUPA NEPREMI^NIN"

PRILOGA I

Seznam izdelkov, omenjenih v 9. in 19. členu Sporazuma

Tarifna {t. KN		Poimenovanje
ex	3502	Albumini, albuminati in drugi albumin-
		ski derivati:
ex	3502 10	Jajčni albumin:
	3502 10 91	Posu{en (na primer v listih, luskah,
	3502 10 99	kosmičih, prahu)
ex	3502 90	Mlečni albumin (laktalbumin):
	3502 90 51	Posu{en (na primer v listih, luskah,
		kosmičih, prahu)
	3502 90 59	Drugo
	4501	Naravna pluta, surova in enostavno
		obdelana; odpadki plute; zdrobljena,
		drobljena ali zmleta pluta
	5201 00	Bomba‘, nemikan ali nečesan
	5301	Lan, surov ali predelan, toda nepreden;
		laneno predivo in odpadki (vključno z
		odpadki preje in razvlaknjenimi tek-
		stilnimi surovinami)
	5302	Konoplja (Cannabis sativa L.) surova
		ali predelana, toda nepredena; predivo
		in odpadki prave konoplje (vključno z
		odpadki preje in razvlaknjenimi tek-
		stilnimi surovinami)

PRILOGA II

Seznam izdelkov, navedenih v drugem odstavku

10. člena

Tarifna {xxx.XX 1995	Osn. carinski plafon (1) (2)
	(v tonah)
4011 10 00
4011 20 10
4011 20 90
4011 30 90	7.000
4011 91 10

Tarifna {xxx.XX 1995	Osn. carinski plafon (1) (2)
	(v tonah)
4011 91 30 4011 91 90 4011 99 10 4011 99 30 4011 99 90 4012 10 30 ex 4012 10 80(3) ex 4012 20 90(3) 4013 10 10 4013 10 90 4013 90 90	7.000 (se nadaljuje)
4203 10 00 4203 21 00 4203 29 91 4203 29 99 4203 30 00 4203 40 00	160
4412 4420 90 4420 90 11 4420 90 19	40.490 m3
4410	28.340
6401 6402	430
6403	3.120
6404 6405 90 10	470
9405 91 19	4.670
7305 7306 10 11 7306 10 19 7306 10 90 7306 20 00 7306 30 21 7306 30 29	17.350

Tarifna {xxx.XX 1995	Osn. carinski plafon (1) (2)
	(v tonah)
7306 30 51 7306 30 59 7306 30 71 7306 30 78 7306 30 90 7306 40 91 7306 40 99 7306 50 91 7306 50 99 7306 60 31 7306 60 39 7306 60 90 7306 90 00	17.350 (se nadaljuje)
7407 7408 7411	3.900
7604 10 7604 29 7605 7606	8.200
7903 7905	4.260
8501 10 10 8501 10 91 8501 10 93 8501 10 99 8501 20 90 8501 31 90 8501 32 91 8501 32 99 8501 33 90 8501 34 50 8501 34 91 8501 34 99 8501 40 91 8501 40 99 8501 51 90 8501 52 91 8501 52 93 8501 52 99 8501 53 50 8501 53 92 8501 53 94 8501 53 99 8501 61 91	6.544

Tarifna {xxx.XX 1995	Osn. carinski plafon (1) (2)
	(v tonah)
8501 61 99 8501 62 90 8501 63 90 8501 64 00 8502 11 91 8502 11 99 8502 12 90 8502 13 91 8502 13 99 8502 20 91 8502 20 99 8502 30 91 8502 30 99 8502 40 90	6.544 (se nadaljuje)
8503 00 8504 90	6.440
8544 11 8544 19 8544 20 8544 30 90 8544 41 8544 49 8544 51 8544 59 8544 60	1.170
8716 10 10 8716 10 91 8716 10 94 8716 10 96 8716 10 99 8716 20 10 8716 20 90 8716 31 00 8716 39 30 8716 39 51 8716 39 59 8716 39 80 8716 40 00	6 500
9401 30 10 9401 30 90 9401 40 00 9401 50 00 9401 61 00 9401 69 00 9401 71 00 9404 79 00 9401 80 00	19.610

Tarifna {xxx.XX 1995	Osn. carinski plafon (1) (2)
	(v tonah)
9401 90 30 9401 90 80	19.610 (se nadaljuje)
9403 10 10 9403 10 51 9403 10 59 9403 10 91 9403 10 93 9403 10 99 9403 20 91 9403 20 99 9403 30 11 9403 30 19 9403 30 91 9403 30 99 9403 40 10 9403 40 90 9403 50 00 9403 60 10 9403 60 30 9403 60 90 9403 70 90 9403 80 00 9403 90 10 9403 90 30 9403 90 90	47.290
7202 21 10 7202 21 90 7202 29 00	4.630

1 Za uvoze, ki presegajo te plafone, lahko skupnost ponovno uvede carine

2 Ti zneski bodo povečani za 20% na prvi dan vsakega koledarskega leta, ki sledi letu, ko je sporazum začel veljati

3 Glej opis proizvoda, na katerega se opomba nana{a

Opomba

Tar. {t. KN	Opis zadevnih proizvodov	Tar. {t. TARIC
ex 4012 10 80	Protektirane gume druge razen tis- tih, ki se uporabljajo za kolesa, kolesa s pomo‘nim motorjem, motorna kolesa ali skuterje	40 12 10 80*90
ex 4012 20 90	Rabljeni pla{či gum drugi razen tistih, ki se uporabljajo za kolesa, kolesa s pomo‘nim motorjem, motorna kolesa ali skuterje	40 12 20 90*90

PRILOGA III

Seznam izdelkov, navedenih v drugem odstavku

11. člena

250100	282720	284890
250510	282736	284920
250590	282739	284990
250621	282810	285000
250629	282990	285100
250810	283030
250830	283090	290110
250840	283190	290121
250860	283210	290122
250900	283220	290123
251710	283319	290124
251749	283321	290129
251810	283326	290211
251820	283329	290219
251830	283340	290242
252100	283422	290243
252210	283429	290260
252220	283510	290270
252230	283521	290290
252890	283522	290312
253090	283523	290313
	283524	290314
27100027	283525	290315
27100029	283526	290316
27100032	283529	290319
27100034	283539	290329
27100036	283610	290330
27100069	283691	290340
27100074	283692	290351
27100076	283693	290359
27100077	283699	290361
27100078	283719	290362
271500	283720	290369
	283800	290410
280410	283911	290490
280421	283919	290511
280540	293920	290514
281000	283990	290515
281119	284011	290517
281122	284019	290519
281123	284020	290521
281129	284110	290522
281530	284150	290529
281810	284170	290539
281820	284180	290541
282120	284190	290543
282410	284210	290549
282420	284290	290550
282490	284329	290612
282619	284610	290613
282620	284690	290614
282690	284810	290619

290621	292122	321511
290629	292130	321519
290714	292141
290715	292142	330210
290719	292143	330290
290722	292144	33030090
290723	292145	330410
290729	292149	330420
290730	292221	330430
290810	292222	330491
290820	292229	330499
290890	292230	330510
290920	292390	330520
290930	292421	330530
290950	292519	330590
290960	292520	330610
291020	292620	330690
291090	292690	330710
291212	292800	330720
291213	292990	330730
291219	293010	330741
291221	293212	330749
291230	233321	330790
291242	293379
291249	294200	340111
291250		340119
291260	300410	340120
291300	30042090	340211
291419	30043190	340212
291421	300432	340213
291423	300439	340219
291429	300440	340290
291430	300450	340311
291441	300490	340319
291450	300510	340391
291470	300590	340399
291523	300620	340410
291540	300630	340420
291550	300640	340490
291560	300650	340510
291619	300660	340520
291620		340530
291632	310100	340540
291633	310510	340590
291639		340700
291713	320130
291714	320190	350190
291720	320710	350510
291734	320720	350520
291736	320730	350610
291817	320740	350691
291819	320990	350699
291823	321000	350710
291829	321210
291830	321290	360100
291890	321310	360410
291900	321390	360490
292112	321490	360610

360690	391740	400910
	391890	400920
370199	391910	400930
	391990	400940
380190	392010	400950
380400	392020	401010
380510	392030	401091
380520	392041	401099
000000	000000	000000
000000	000000	000000
380820	392059	401150
380830	392061	401191
380840	392062	401210
380890	392063	401220
380910	392069	401290
380991	392072	401310
380992	392073	401320
380999	392079	401390
381010	392092	401519
000000	000000	000000
000000	000000	000000
381600	392099	401691
381720	392111	401693
381900	392112	401694
382000	392113	401695
000000	000000	000000
382310	392119
382320	392190	41041095
382330	392220	41041099
382340	392290	410429
382350	392310	41051191
	392329	41051199
390511	392330	41051290
390519	392340	41051990
000000	000000	000000
390610	392390	41061190
390750	392410	410612
000000	000000	000000
390799	392510	410620
390910	392520	41071090
390930	392530	410721
390940	392590	410729
390950	392610	410790
000000	000000	000000
391520	392630	410900
391530	392690	411000
391590		411100
391610	400300
391620	400400	430211
391690	400510	430212
000000	000000	000000
391722	400599	430219
391723	400610	430220
391729	400690	43040010
391731	400811
391732	400819	470100
391733	400821	470200
000000	000000	000000

470419	640691	701920
470429		701939
470710	660110	701990
470720	660191	702000
470730	660199
470790	660310	730719
	660320	730721
480210	660390	730810
480240		730820
480251	680100	730840
480253	680210	730890
480910	680221	731100
480920	680222	731300
480990	680223	731420
481021	680229	731430
481029	680291	731441
481129	680292	731442
481131	680293	731449
481139	680299	731450
481410	680300	731511
481490	680421	731512
481500	680422	731519
481630	680423	731520
481690	680430	731581
481710	680510	731582
481720	680520	731589
481730	680530	731590
482010	680610	732010
482020	680690	732020
482030	680911	732090
482040	680919	732181
482050	680990	732182
482090	681270	732183
482110	681591	732190
482190		732211
482311	690100	732219
482319	690310	732290
482330	690320	732429
482351	690390
482360	690600	761090
482390	690790	761210
	690890
490199	690911	820110
490700	691200	820120
490810	691410	820130
490900	691490	820140
491000		820150
491110	700719	820160
491191	700729	820190
491199	700800	820210
	701090	820220
64035119	701321	820231
64035191	701329	820232
64035195	701331	820240
64035199	70133991	820291
640359	70133999	820299
640391	701391	820730
640399	701790	820810

820820	842420	845690
820830	842489	845710
820840	842490	845720
821300	842611	845730
	842612	845811
830300	842619	845819
830400	842620	845891
830710	842630	845899
830790	842641	845910
830820	842649	845921
830910	842691	845929
831000	842699	845931
	843020	845939
840390	843110	845940
840410	843120	845951
840420	843131	845959
840490	843139	845961
840810	843141	845969
84082031	843142	845970
84082035	843143	846011
85082037	843149	846031
84082051	843210	846039
84082055	843221	846040
84082057	843229	846090
84082099	843230	846110
840890	843280	846120
841221	843290	846130
841231	843311	846140
841420	843340	846150
841430	843352	846190
841440	843353	846210
841480	843360	846221
841610	843390	846229
841620	843410	846231
841630	843420	846239
841690	843490	846241
841911	843510	846249
841919	843590	846291
841931	843680	846299
841932	844180	846310
841950	845020	846320
841960	845090	846330
842111	845110	846390
842112	845129	846410
842119	845130	846420
842121	845140	846490
842122	845150	846510
842123	845180	846591
842129	845190	846592
842131	845310	846593
84213930	845320	846594
84213951	845380	846595
84213955	845390	846596
84213971	845410	846599
84213975	845420	846610
842191	845610	846620
842230	845620	846630
842240	845630	846691

846692	85369010	900490
846693	85369020	900820
846694	854130	901820
846781	854150	901832
847050	854610	901839
847410	854620	901841
847420		901849
847431	860110	901850
847432	860120	902610
847439	860210	902620
847480	860290	902680
847490	860310	902690
847751	860390	902710
847759	860400	902890
847790	860500	902920
847910	860610	902990
847920	860620	903081
847930	860630	903189
847940	860691	903140
847981	860692	903180
847982	860699	903220
847989	860711	903281
847990	860712
848310	860719	910511
848320	860721
848330	860729	940310
848350	860730	940320
848360	860791	940390
848390	860799	940591
848410
848490	870110	950699
	87033219
851650	870850	960610
851710	870860	960621
851740	870870	960630
851781	871200	960711
851810	871310	960719
852510	871390	960720
852520		961511
853221	900110	961519
853229	900311	961590
85369001	900410

PRILOGA IV

Seznam izdelkov, navedenih v tretjem odstavku

11. člena

252329	420211	481610
252390	420212	481620
	420219	481810
280110	420221	481820
280430	420222	481830
280440	420229	481840
280610	420231	481910
281121	420232	481920
281512	420239	481940
282300	420291	481950
282890	420292	481960
283322	420299	482210
283531	420310	482290
284030	420321	482340
284700	420329	482359
284910	420330	482370
	420340
291211	420400	490300
291731	420500
291732		640110
291733	430310	640191
291735	430390	640192
293100	43040090	640199
		640211
320610	441010	640219
320810	441090	640220
320820	441111	640230
320890	441119	640291
320910	441121	640299
321100	441129	640311
321410	441131	640319
	441139	640320
340220	441191	640330
340600	441199	640340
	441212	640411
360200	441219	640419
360300	441221	640420
	441229	640510
38239070	441291	640520
38239081	441299	640590
38239083
38239085	480100	650100
38239087	480252	650200
38239091	480260	650300
38239093	480300	650400
38239095	480570	650510
	480580	650590
391810	480810	650610
392210	481011	650691
392321	481012	650692
	481420	650699
420100	481430	650700

	721711	730711
680710	721712	730722
000000	000000	000000
680800	721719	730729
681011	721721	730791
681019	721722	730792
681020	721723	730793
681091	721729	730799
681099	721731	730830
681110	721732	730900
681120	721733	731010
681130	721739	731021
681190	72189030	731029
	72189091	731411
690410	72189099	731419
690490	72199091	731700
690510	72199099	731811
690590	72202031	731812
	72202039	731813
711311	72202051	731814
711319	72202059	731815
711320	72202091	731816
711411	72202099	731819
711419	72203051	731821
711420	72209019	731822
	72209039	731823
720221	72209090	731824
720241	722220	731829
720249	72223059	732111
72029919	72223091	732112
72029930	72223099	732113
72029980	72252090	732391
72089090	72259090	732392
72099090	72261091	732393
72113031	72261099	732394
72113039	72262080	732399
72113050	72269291	732510
72113090	72269299	732599
72114195	72269980	732620
72114199	72281050
72114991	72281090	740710
72114999	72282060	740721
72119019	722840	740722
72119090	722850	740729
721410	72286081	740811
721510	72286089	740819
721520	72287091	740821
721530	72287099	740822
721540	722910	740829
72159090	722920	741991
721660	722990	741999
72169050
72169060	730120	760120
72169091	730630	760410
72169093	730640	760421
72169095	730650	760429
72169097	730660	760511
72169098	730690	760519

760521	830210	842199
760529	830220	842211
760611	830230	842219
760612	830241	842220
760691	830242	842310
760692	830249	842320
760711	830250	842330
760719	830260	842381
760720	830810	842382
760810	830890	842389
760820	830990	842390
760900		842410
761010	840310	842430
761290	840721	842481
761690	840729	842710
	840731	842720
790120	840732	842790
790400	841011	843240
790500	841012	843319
790600	841013	843320
790710	841090	843330
790790	841311	843351
	841319	843359
820310	841320	843810
820320	841330	845011
820330	841340	845012
820340	841350	845019
820411	841360	845121
820412	841370	845430
820420	841381	845490
820510	841382	845530
820520	841391	847120
820530	841392	84719280
820540	841410	848041
820551	841451	848110
820559	841459	848120
820560	841460	848130
820570	841510	848140
820580	841581	848180
820590	841582	848190
820600	841583	848210
820711	841590	848340
820712	841720
820720	841790	850110
820740	841810	850120
820750	841821	850131
820760	841829	850132
820770	841830	850140
820780	841840	850151
820790	841850	850152
	841861	850211
830110	841869	850220
830120	841891	850300
830130	841899	850410
830140	841920	850421
830150	841940	850422
830160	841981	850423
830170	841989	850433

850434	852820	87029090
850440	852910	870322
850450	852990	870323
850490	853010	870324
850511	853080	87033190
850519	853110	87033290
850520	853120	870333
850611	853180	870390
850612	853210	870410
850613	853223	870421
850620	853224	870422
850710	853329	870423
850720	853331	870431
850780	853339	870432
850790	853340	870490
850810	853390	870510
850820	853400	870520
850880	853510	870530
850910	853521	870540
850920	853529	870590
850930	853530	870600
850940	853540	870911
850980	853590	870919
850990	853610	870990
851010	853620	871110
851110	853630	871120
851120	853641	871620
851130	853649	871631
851140	853650	871639
851150	853661	871640
851180	853669	871680
851190	853710
851210	853720	880110
851220	853810
851310	853890	890391
85141010	854110	890392
851511	854220	890399
851519	854280
851521	854441	900810
851529	854449	900830
851531	854470	901320
851539	854690	901600
851580	854710	901910
851590	854720	901920
851610	854790	902830
851621		903031
851629	87012090	903039
851631	870190	903040
851632	ex 87021011	903210
851633	(1)	903289
851640	87021019
851660	87021091	910310
851671	87021099	910390
851672	ex 87029011	910521
851679	(1)	910529
851680	87029019	910591
851730	87029031	910599
852810	87029039	910610

910700	940520	960321
	940530	960329
940410	940540	960330
940421	940550	960340
940429	940560	960350
940430	940600	960390
940490		960622
940510	960310

(1) Glej v opombi opis zadevnih izdelkov

OPOMBA

Tarifna {tev. KN

Opis zadevnih izdelkov

ex 87021011 ex 87029011

Motorna vozila za prevoz deset ali več oseb, vključno z voznikom: – z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem in kompresijskim v`igom (dizelskim ali poldizelskim): – – zmogljivosti nad 2500 cm3 : – – – novi – – – – drugi kot tisti, ki so konstruirani za uporabo na letali{čih – Drugo: – – z batnim motorjem z notranjim izgorevanjem in v`igom na svečke: – – – zmogljivosti nad 2800 cm3 : – – – – novi – – – – – drugi kot tisti, ki so konstruirani za uporabo na letali{čih

PRILOGA V

Blago, omenjeno v 1. in 2. točki 18. člena

Tarifna {t. KN	Poimenovanje
2905 43 00	Manitol
2905 44	D-glucitol (sorbitol)
ex 3505 10	Dekstrini in drugi modificirani {krobi,
	razen esterificiranih ali eterificiranih
	{krobov iz tarifne {tevilke 3505 10 50
3505 20	Lepila na podlagi {kroba ali dekstrinov
	ali drugih modificiranih {krobov
3809 10	Sredstva za apreturo in dodelavo na
	podlagi {krobnih snovi
3823 60	Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne
	{tevilke 2905 44

PRILOGA št. VI

Seznam izdelkov iz drugega odstavka 21. člena

Za uvoz v Skupnost naslednjih izdelkov s poreklom iz Slovenije veljajo naslednje koncesije:

leto 1

leto 2

leto 3

leto 4

leto 5

Naslednja leta

Tar. {t. KN

Poimenovanje

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

01011910

‘ivi konji, klavni

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

01011990

‘ivi konji, drugi

neomejeno

67 % od MFN

neomejeno

67 % od MFN

neomejeno

67 % od MFN

neomejeno

67 % od MFN

neomejeno

67 % od MFN

neomejeno

67 % od MFN

0201

meso goveje, sve‘e ali ohlajeno

7000

20 % od MFN

7700

20 % od MFN

8400

20 % od MFN

9100

20 % od MFN

9800

20 % od MFN

10500

20 % od MFN

ex 0201100

trupi

020120

Drugi kosi (razen trupov) s kostmi

02012020

Kompenzirane četrti

02012030

Nerazkosane, razkosane sprednje četrti

02012050

Nerazkosane, razkosane zadnje četrti

020130

Brez kosti

0207

Meso in u‘itni odpadki perutnine

1200

20 % od MFN

1320

20 % od MFN

1440

20 % od MFN

1560

20 % od MFN

1680

20 % od MFN

1800

20 % od MFN

020710

Perutnina nerazkosana, sve‘a ali ohlajena

(gall. domest.)

02071011

"83% - pi{čanci " (oskubljeni, oči{čeni, z gla-

vami in nogami)

02071015

" 70 % - pi{čanci" ( oskubljeni in brez...)

02071019

"65 % - pi{čanci "

020721

gallus domest. nerazrezani, zamrznjeni

(

(

(

(

(

(

02072110

"70 % - pi{čanci "

02072190

"65 % - pi{čanci "

leto 1

leto 2

leto 3

leto 4

leto 5

Naslednja leta

Tar. {t. KN

Poimenovanje

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

020739

Kosi perutnine s kostmi in u‘itni odpadki,

1000 (1)

20 % od MFN

1100 (1)

20 % od MFN

1200 (1)

20 % od MFN

1300 (1)

20 % od MFN

1400 (1)

20 % od MFN

1500 (1)

20 % od MFN

sve‘i xxx xxxxxxxx (gall. domest.)

02073913

polovice ali četrti

02073915

cele perutnice s konicami ali brez njih

02073917

hrbti, vratovi, hrbti z vratovi

02073921

prsa in njihovi kosi

02073923

noge in njihovi kosi

02073925

Drugo

020741

Kosi perutnine s kostmi in u‘itni odpadki (ra-

(

20 % od MFN

(

20 % od MFN

(

20 % od MFN

(

20 % od MFN

(

20 % od MFN

(

20 % od MFN

zen jeter), zmrznjeni (gall. domest.)

02074111

polovice in četrti

02074121

cele perutnice s konicami ali brez njih

02074131

hrbti, vratovi, hrbti z vratovi

02074141

prsa in njihovi kosi

02074151

noge in njihovi kosi

02074171

Drugo

02089040

meso in u‘itni odpadki divjačine

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

ex 02101131

su{ene {unke in njihovi kosi

50

20 % od MFN

55

20 % od MFN

60

20 % od MFN

65

20 % od MFN

70

20 % od MFN

75

20 % od MFN

0402

1000

20 % od MFN

1100

20 % od MFN

1200

20 % od MFN

1300

20 % od MFN

1400

20 % od MFN

1500

20 % od MFN

040210

Posneto mleko v prahu

040221

Polnomastno mleko v prahu

040310

Jogurti

500

20 % od MFN

550

20 % od MFN

600

20 % od MFN

650

20 % od MFN

700

20 % od MFN

750

20 % od MFN

040690

sir (ementalski, edamski, gouda, sbrinz)

300

20 % od MFN

330

20 % od MFN

360

20 % od MFN

390

20 % od MFN

420

20 % od MFN

450

20 % od MFN

04090000

naravni med

neomejeno

93 % od MFN

neomejeno

93 % od MFN

neomejeno

93 % od MFN

neomejeno

93 % od MFN

neomejeno

93 % od MFN

neomejeno

93 % od MFN

leto 1

leto 2

leto 3

leto 4

leto 5

Naslednja leta

Tar. {t. KN

Poimenovanje

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

06049910

Xxxxxx in li{aji, su{eni

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

070190

Krompir, sve‘ ali ohlajen, razen semenskega

150

20 % od MFN

165

20% od MFN

180

20% od MFN

195

20% od MFN

210

20% od MFN

225

20% od MFN

070490

Zelje in cvetača, drugo

100

20% od MFN

110

20% od MFN

120

20% od MFN

130

20% od MFN

140

20% od MFN

150

20% od MFN

070511

Glavnata solata

100

20 % od MFN

110

20% od MFN

120

20% od MFN

130

20% od MFN

140

20% od MFN

150

20% od MFN

07061000

Korenje in repa

800

20% od MFN

880

20% od MFN

960

20% od MFN

1040

20% od MFN

1020

20% od MFN

1200

20% od MFN

07070025

Kumare, sve‘e 16/5 - 30/9

neomejeno

80%od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

07070030

Kumare, sve‘e 1/10 - 31/10

neomejeno

80 % od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

neomejeno

80 % od MFN (2)

070951 07095130 07095150 07095190 07123000

..gobe lisičke pra{nikarice samorasle gobe, druge u‘itne gobe, razen gojenih (posu{ene)

neomejeno neomejeno

prosto prosto

neomejeno neomejeno

prosto prosto

neomejeno neomejeno

prosto prosto

neomejeno neomejeno

prosto prosto

neomejeno neomejeno

prosto prosto

neomejeno neomejeno

prosto prosto

080810

Jabolka od 1.6. do 31.12 "zlati deli{es" "granny smith" druga

1500

20 % od

1650

20 % od

1800

20 % od

1950

20 % od

2100

20 % od

2250

20 % od

MFN (2)

MFN (2)

MFN (2)

MFN (2)

MFN (2)

MFN (2)

08081092

08081094

08081098

080820

hru{ke in kutine

1700

20 % od MFN (2)

1870

20 % od MFN (2)

2040

20 % od MFN (2)

2210

20 % od MFN (2)

2380

20 % od MFN (2)

2550

20 % od MFN (2)

08082057

1.8 - 31.10

08082067

1.11. - 31.12.

08121000

^e{nje, konzervirane

200

prosto (2)

220

prosto (2)

240

prosto (2)

260

prosto (2)

280

prosto (2)

300

prosto (2)

leto 1

leto 2

leto 3

leto 4

leto 5

Naslednja leta

Tar. {t. KN

Poimenovanje

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

12099910

Semena gozdnih dreves

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

1210

Hmelj, sve‘ ali su{en

2600

20% od MFN

2860

20% od MFN

3120

20% od MFN

3380

20% od MFN

3640

20% od MFN

3900

20% od MFN

12101000

Hmelj, nezdrobljen, nezmlet, ne v peletih

121020

Hmelj, zdrobljen

12102010

Hmelj, zdrobljen, zmlet, lupulin

15060000

Druge masti in olja ‘ivalskega izvora in nji- hove frakcije

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

160100

Klobase in podobni izdelki, razen jeter klobase, suhe ali za mazanje, nekuhane ..drugo

100

20% od MFN

110

20% od MFN

120

20% od MFN

130

20% od MFN

140

20% od MFN

150

20% od MFN

16010091

16010099

1602

Drugo pripravljeno meso

160239

pripravljeno ali konz. meso perutnine

(vključno z drobovino)

(več kot 57%-no meso perutnine)

16023919

Drugi pi{čanci pripravljeni (drugi kot neku-

1200

20% od MFN

1320

20% od MFN

1440

20% od MFN

1560

20% od MFN

1680

20% od MFN

1800

20% od MFN

hani)

2001

Vrtnine, sadje, ore{ki, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini

ex20011000

kumare

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

20019020

plodovi iz rodu Caspicum, razen sladkih pa- prik ali pimentov

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

ex2004903

Kislo zelje, zmrznjeno

50

prosto

55

prosto

60

prosto

65

prosto

70

prosto

75

prosto

20053000

Kislo zelje, nezmrznjeno

(

prosto

(

prosto

(

prosto

(

prosto

(

prosto

(

prosto

ex 200490

AJVAR

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

neomejeno

prosto

leto 1

leto 2

leto 3

leto 4

leto 5

Naslednja leta

Tar. {t. KN

Poimenovanje

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

količina ( t )

carina (%)

200860

konzervirane če{nje z dodatkom alkohola

500

prosto (2)

550

prosto (2)

600

prosto (2)

650

prosto (2)

700

prosto (2)

750

prosto (2)

20086039

sladkane če{nje za čokoladne proizvode

20086051

vi{nje

-20086091

200970

Jabolčni sok, gostote do 1,33 g/cm3 pri 20 °C vrednost presega 18 ECU/100 kg neto te`e, z dodanim sladkorjem vrednost do vklj. 18 ECU/100 kg neto te`e (dodan sladkor do 30% te`e) .. brez dodanega sladkorja

neomejeno

50 % od MFN

neomejeno

50 % od MFN

neomejeno

50 % od MFN

neomejeno

50 % od MFN

neomejeno

50 % od MFN

neomejeno

50 % od MFN

20097030

20097093

20097099

20098071

^e{njev sok

150

20% od MFN

165

20% od MFN

180

20% od MFN

195

20% od MFN

210

20% od MFN

225

20% od MFN

200990

Me{anice sokov (gostote več kot 1,33 g/cm3)

200

20% od MFN

220

20% od MFN

240

20% od MFN

260

20% od MFN

280

20% od MFN

300

20% od MFN

20099011

...vrednosti do vklj. 22 ECU/100 kg neto te`e

20099019

drugo

20099031

...vrednosti do vklj. 18 ECU/100 kg neto te`e

20099039

drugo

230990 23099093

pripravki za hrano `ivali predme{anice

neomejeno

20% od MFN

neomejeno

20% od MFN

neomejeno

20% od MFN

neomejeno

20% od MFN

neomejeno

20% od MFN

neomejeno

20% od MFN

(1) te‘a trupov

(2) to zni`anje velja samo za carinsko stopnjo "ad valorem"

PRILOGA VII

Seznam izdelkov, navedenih v 4. odstavku 21. člena

Za uvoz naslednjih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Slovenijo velja 50 % zni‘anje veljavne carine

Tarifna oznaka	Poimenovanje	Količina (v tonah)
0202	Meso goveje, zamrznjeno	2000
0203	Meso, pra{ičje, sve‘e, ohlajeno	4000
	ali zamrznjeno
0207.22	Meso in u‘itni odpadki perutnine iz tar.{t. 0105, sve‘e, ohlajeno ali zamrznjeno; perutnina nerazko- sana, zamrznjena: purani	300
0207.23	Meso in u‘itni odpadki perutnine iz tar.{t. 0105, sve‘e, ohlajeno ali zamrznjeno; perutnina nerazko- sana, zamrznjena: race, gosi in pegatke	1000
040310	Pinjenec, kislo mleko, kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana	600
040640	Sir in skuta: sir z modrimi ples-	200
	nimi
040690	Sir in skuta:drugi sir:	300
	ex ovčji sir beli vlaknasti sir in
	parmezan
0504	@ivalska čreva
0601	^ebule, gomolji, gomoljaste ko-	300
	renine, kormi itd.
060291	Druge ‘ive rastline, potaknjenci	3000
	in cepiči; gobji micelij
070200	Paradi‘nik, sve‘ ali ohlajen	2000
070310	^ebula, {alotka, česen, por in	300
	druge čebule; sve‘a ali ohlajena:
	čebula in {alotka
070320	^ebula, {alotka, česen, por in	200
	druge čebulnice; sve‘a ali ohlaje-
	na: česen

Tarifna oznaka	Poimenovanje	Količina (v tonah)
08021	Drugo lupinasto sadje, sve‘e ali	100
	suho: mandeljni
080510	Agrumi, sve‘i ali suhi: poma-	5000
	ranče
080520	Agrumi, sve‘i ali suhi: manda-	3000
	rine: klementine, wilking manda-
	rine in podobno
080530	Agrumi, sve‘i ali suhi: limone in	2000
	limete
080710	Melone in papaja, sve‘e: melone	1000
080910	Marelice	500
081090	Drugo sadje, sve‘e (kivi)	500
120100	Soja v zrnu, vključno zdrobljena	200
1209	Seme, plodovi in trosi za setev	300
200290	Paradi‘nik pripravljen	100
230400	Oljna pogača	5000

PRILOGA VIII a

Seznam izdelkov, navedenih v 24. členu

Izdelki s poreklom iz Slovenije, za katere Skupnost odobri carinske kontingente

Tarifna oznaka	Poimenovanje	Carinski kontingent
03019100	Ribe, ‘ive: - Druge ribe, ‘ive: – – postrvi (Salmo trutta, Salmo gairdneri, Salmo clarki, Salmo aguabonita, Salmo gilae)(1)	70 ton po 0%

Tarifna oznaka	Poimenovanje	Carinski kontingent
1604 160415 1604 20 ex 16042050	Pripravljene ali konservirane ribe: – Xxxx, cele ali v kosih, vendar nezmlete: – – sku{e: – Druge pripravljene ali kon- servirane ribe: – – Drugo: – – – sku{e vrste Scomber scom- brus in Scomber japonicus	500 ton po 4 %

1. Sprememba znanstvenih imen

Zastarelo znanstveno ime	Nadome{čeno z
Salmo gairdneri	Oncorhynchus mykiss
Salmo clarki	Oncorhynchus clarki
Salmo aguabonita	Oncorhynchus aguabonita
Salmo gilae	Oncorhynchus gilae

PRILOGA VIII b

Seznam izdelkov, navedenih v 24. členu

Izdelki s poreklom iz Skupnosti, za katere Slovenija odobri carinske kontingente

Tarifna oznaka	Poimenovanje	Carinski kontingent
0303 0303 29 00	Ribe, zamrznjene, razen ribjih filetov in drugega ribjega mesa iz tar. {t. 0304: – Druge salmonide, razen jeter in iker: – – druge	100 ton po 0%
1604 1604 14	Pripravljene ali konservirane ribe: – ribe, cele ali v kosih, toda nezmlete – – Tuni, progasti tuni in pala- mide (Sarda spp.)	100 ton po 8%

Tarifna oznaka	Poimenovanje	Carinski kontingent
1604 1604 15	Pripravljene ali konservirane ribe: – ribe, cele ali v kosih, toda nezmlete – – sku{e	150 ton po 5%
1604 ex 1604 19	Pripravljene ali konservirane ribe: – ribe, cele ali v kosih, toda nezmlete – – Druge (razen salmonidae)	100 ton po 12,5%
1604 1604 20 50 1604 20 70 1604 20 90	Pripravljene ali konservirane ribe: – Druge pripravljene ali kon- servirane ribe: – – Other: – – – Sardine, palamide, sku{e vrste Scomber scombrus in Scomber japonicus, ribe vrste Orcynopsis unicolor – – – Tuni, progasti tuni ali druge ribe iz rodu Eu- thynnus – – – Druge ribe	120 ton po 12,5%

PRILOGA IXa

Pravica do ustanavljanja:

Sektorji, na katere se nana{a prehodno obdobje

Pridr‘ek pri nacionalni obravnavi (ti pridr‘ki se ne smejo uporabljati na način, ki ni v skladu z obravnavo po načelu največjih ugodnosti):

1. Do dveh let po uveljavitvi sporazuma:

– neposredno zavarovanje (vključno s sozavarova- njem) razen `ivljenjskega zavarovanja

– pozavarovanje in retrocesija

2. Do treh let po uveljavitvi sporazuma:

– finančne storitve borznega posrednika

– dru`be za upravljanje investicijskih skladov

– `ivljenjsko zavarovanje

3. Do {tirih let po uveljavitvi sporazuma:

– poobla{čene dru`be za upravljanje nalo`b (usta- novljene na podlagi Zakona o investicijskih skla- dih in dru`bah za upravljanje iz marca 1994) (1)

4. Do konca prehodnega obdobja:

– preiskovalne in varnostne storitve.

– izkori{čanje naravnih virov (pod pogoji koncesije)

– storitve transporta zemeljskega plina po plinovodu na podlagi pristojbine ali pogodbe

– trgovanje in posredni{tvo z nepremičninami

PRILOGA IXb

Pravica do ustanavljanja: Izključeni sektorji, na katere se nana{a 45. člen

I. Organiziranje iger na srečo, stav, loterij in drugih podobnih dejavnosti.

II. Posli in posredni{tvo s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki in stavbami ter naravnimi rezervati.

Ti pridr`ki se ne smejo uporabljati na način, ki ni v skladu z obravnavo po načelu največjih ugodnosti.

PRILOGA IXc

Pravica do ustanavljanja: Finančne storitve, omenjene v II. poglavju IV. oddelka

Finančne storitve: Definicije:

Finančna storitev je vsaka storitev finančne narave, ki jo ponudi izvajalec finančne storitve pogodbenice.

Finančne storitve zajemajo naslednje dejavnosti:

1. Omejitev pri nakupu več kot 10% delnic teh dru‘b.

A. Vse zavarovalni{ke in z zavarovanjem povezane storitve

1. Neposredno zavarovanje (vključno s sozavarova- njem):

i) ‘ivljenjsko;

ii) drugo.

2. Pozavarovanje in retrocesija.

3. Posredovanje zavarovanja, kot so posredni{tva in zastopstva.

4. Pomo‘ne zavarovalne storitve kot so svetovanje, aktuarske storitve, ocenjevanje tveganja in re{evanje od{kodninskih zahtevkov.

B. Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja)

1. Sprejemanje depozitov in drugih vračljivih sred- stev občanov.

2. Posojanje vseh vrst, med drugim tudi potro{ni{ka posojila, hipotekarna posojila, faktoring in finan- ciranje trgovinskih poslov.

3. Finančni leasing.

4. Opravljanje vseh storitev plačilnega prometa in prenosa denarja, vključno s kreditnimi plačilnimi karticami in bančnimi (debetnimi) plačilnimi kar- ticami, potovalnimi čeki in bančnimi menicami.

5. Garancije in finančne obveze.

6. Trgovanje za lastni račun strank, bodisi na borzi, na trgu OTC ali drugače:

a) z instrumenti denarnega trga (čeki, menice, depozitni certifikati, itd.)

b) s tujo valuto;

c) z izvedenimi produkti (vrednostnimi papirji), vključno s standardiziranimi terminskimi pogodbami (futures) in opcijami, vendar ne omejeno le na te;

d) z instrumenti menjalnih tečajev in obrestnih mer, vključno s produkti kot so zamenjalni (swap) posli, pogodbe s terminskim deviznim tečajem, itd.;

e) s prenosljivimi vrednostnimi papirji;

f) z drugimi tr‘ljivimi (prenosnimi) vrednostnimi papirji in finančnimi sredstvi (plasmaji), vključno z zlatom ali srebrom v palicah.

7. Sodelovanje pri izdajanju vseh vrst vrednostnih papirjev, vključno z zajamčenim prevzemom in plasmajem kot (javni ali zasebni) posrednik ter opravljanje storitev, povezanih s takimi izdajami.

8. Denarno posredni{ki posli (money broking)

9. Upravljanje premo‘enja (sredstev), kot na primer upravljanje gotovine ali portfelja, vse oblike up- ravljanja skupnih vlaganj, upravljanje pokojnin- skih skladov, depotne in skrbni{ke storitve.

10. Storitve poravnav in obračunov (kliringa) fi- nančnih sredstev, vključno z vrednostnimi papirji, izvedenimi produkti in drugimi prenosnimi instru- menti.

11. Svetovalno posredovanje in druge pomo‘ne fi- nančne storitve za vse dejavnosti, navedene v točkah 1 do 10, vključno z bonitetnimi podatki in analizo, raziskavami in svetovanjem glede nalo‘b in portfelja, svetovanjem pri akvizicijah ter pri prestrukturiranju in strategiji podjetij.

12. Ponujanje in posredovanje finančnih informacij, obdelave finančnih podatkov in z njimi povezane programske opreme s strani izvajalcev drugih fi- nančnih storitev.

Iz definicije finančnih storitev so izključene naslednje dejavnosti:

a) dejavnosti, ki jih opravljajo centralne banke ali druge javne ustanove pri uresničevanju denarne politike ali tečajne politike;

b) dejavnosti, ki jih za račun ali s poro{tvom vlade opravljajo centralne banke, vladne ustanove ali ministrstva ali javne ustanove, razen kadar te dejavnosti lahko opravljajo izvajalci finančnih storitev v konkurenci s takimi javnimi subjekti;

c) dejavnosti, ki sestavljajo del zakonskega sistema socialne varnosti ali javnega pokojninskega zavarovanja, razen kadar te dejavnosti lahko opravljajo izvajalci finančnih storitev v konkurenci z javnimi subjekti ali zasebnimi ustanovami.

PRILOGA X

Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, na katere se nana{a 68. člen

1. Tretji odstavek 68. člena se nana{a na naslednje mnogostranske konvencije:

– Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih orga- nizacij (Rim, 1961);

– Protokol v zvezi z Madridskim aran`majem o mednarodnem registriranju znamk (Madrid, 1989);

– Budimpe{tanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za namene postopkov patentiranja (1977, spremenjena v letu 1980);

– Mednarodna konvencija o za{čiti novih rastlinskih sort (UPOV, @enevska listina, 1991)

Pridru`itveni svet lahko odloči, da se tretji odstavek 68. člena uporablja za druge mnogostranske konvencije.

2. Pogodbenice potrjujejo pomen, ki ga pripisujejo obveznostim, ki izhajajo iz naslednjih mnogostranskih konvencij:

– Pari{ka konvencija za varstvo industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967, dopolnjena v letu 1979);

– Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk (Stockholmska listina 1967, dopolnjena v letu 1979):

– Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk (@eneva 1977, dopolnjen v letu 1979);

– Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Washington 1970, dopolnjen v letu 1979 in spre- menjen v letu 1984);

– Bernska konvencija za varstvo knji`evnih in umet- ni{kih del (Pari{ka listina 1971).

3. Od začetka veljavnosti tega Sporazuma Slovenija glede priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, dru`b in dr`avljanov Skupnosti ne obravnava manj ugodno, kot katerokoli tretjo dr`avo po dvostranskih sporazumih.

PRILOGA XI

Sodelovanje Slovenije v programih Skupnosti, na katero se nana{a 106. člen

Slovenija lahko sodeluje v okvirnih programih Skupnosti, posebnih programih, projektih ali drugih dejavnostih na področjih:

– raziskav

– informacijskih storitev

– okolja

– izobra`evanja, usposabljanja in mladine

– socialne politike in zdravstva

– varstva potro{nikov

– malih in srednjih podjetij

– turizma

– kulture

– avdiovizualnega sektorja

– varstva dr`xxxxxxxx

– trgovinskih olaj{av

– energetike

– prometa

– boja proti mamilom in narkomaniji

Pridru`itveni svet lahko sklene, da zgoraj navedenim področjem dejavnosti doda druga področja dejavnosti Skupnosti, za katera meni, da zanimajo obe strani ali prispevajo k obseganju ciljev Evropskega sporazuma.

PRILOGA XII

Carinske dajatve pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom, omenjene

v 1. odstavku 14. člena

Slovenija postopno zni`a izvozne dajatve, enakovredne carinskim dajatvam, po naslednjem časovnem razporedu:

01.01.1996: 7 % 01.01.1997: 4 % 01.01.1998: 0 %

za naslednje izdelke:

Tarifna {t. KN

Poimenovanje izdelkov

44.01 4401.10 00 4401.21 00 4401.22 00 4401.30 4401.30 90 44.03 4403.20 00 4403.91 00 4403.92 00 4403.99 4403.99 10 4403.99 20 4403.99 80 44.07 4407.91 4407.91 10 4407.91 31 4407.91 39 4407.91 50 4407.91 90

Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iverje in podobni drobci; ‘agovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani in neaglomerirani v okroglice, brikete, pelete ali podobe oblike – Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah, butarah ali podobnih oblikah – iverje, sekanci in podobno: – – iglavcev – – neiglavcev – @agovina, odpadki in ostanki, aglomerira- ni ali neaglomerirani v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike – – – drugo Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (razčetverjen) – Drugo, iglavcev – Drug – – hrastov (Quercus spp.) – – bukov (Fagus spp.): – – drug: – – – topolov – – – kostanjev – – – drugo Les, vzdol`no `agan in iverjen, rezan ali lu{čen, skobljan ali ne, topo ali zobato dol`insko spojen, debeline nad 6 mm: – drugo: – – hrastov (Quercus spp.): – – – topo ali zobato dol`insko spojen, skobljan ali ne, bru{en ali ne – – – drugo: – – – skobljan: – – – – – bloki, de{čice, frizi in plo{čice za xxxxxx xxx xxxxxxxx pod, nesestavl- jeni – – – – – drugo – – – – bru{en – – – – drugo