Višja sila. Naročnik in dobavitelj delno ali v celoti nista zavezana k izpolnitvi obveznosti iz te pogodbe, če pride do vplivov višje sile. Za višjo silo veljajo primeri, ki jih ob podpisu pogodbe ni bilo mogoče predvideti in splošno veljajo kot takšni, npr. vojna, ogenj, naravne katastrofe, železniške nesreče, ipd. Pomanjkanje delovne sile in pomanjkanje materiala ali opreme ne velja za višjo silo. Pogodbeno stranko, ki jo prizadene višja sila, mora o tem nemudoma oziroma najkasneje v roku 24 ur od nastopa teh okoliščin, pisno obvestiti drugo pogodbeno stranko , pri čemer navede naravo višje sile, predvideno trajanje in predvidene posledice. O prenehanju okoliščin, ki pomenijo višjo silo, mora zaradi le-teh prizadeta pogodbena stranka takoj oziroma najpozneje v 24 urah od prenehanja le-teh pisno obvestiti drugo pogodbeno stranko.
Višja sila. Pod višjo silo se razumejo vsi nepredvideni in nepričakovani dogodki, ki nastopijo neodvisno od volje strank in ki jih stranki nista mogli predvideti ob sklepanju pogodbe ter kakorkoli vplivajo na izvedbo pogodbenih obveznosti. Nobena od strank ni odgovorna za neizpolnitev katerekoli izmed svojih obveznosti iz razlogov, ki so izven njenega nadzora.
Višja sila. Pogodbeni stranki nista odgovorni za katerokoli kršitev tega okvirnega sporazuma, če je nezmožnost izpolnjevanja okvirnega sporazuma ali njegovih posameznih določil posledica nepredvidenih ali nepričakovanih dogodkov, ki so splošno znani kot višja sila oziroma pomenijo višjo silo v skladu z veljavno zakonodajo in ki niso odvisni od volje strank ter jih stranki nista mogli pričakovati, preprečiti ali odvrniti. Vsaka pogodbena stranka je dolžna o nastopu takega dogodka nemudoma pisno obvestiti nasprotno stranko.
Višja sila. Pod višjo silo se razumejo vsi nepredvideni, nepričakovani in izredni dogodki ali okoliščine (udar strele, žled, neurja, povodenj, potres, požar, epidemije, vojno stanje, karantenske omejitve, trgovske blokade in ukrepi oblasti), ki nastopijo neodvisno od volje pogodbenih strank in ki jih pogodbeni stranki nista mogli predvideti ob sklepanju pogodbe ter kakorkoli vplivajo na izvedbo pogodbenih obveznosti Pogodbena stranka je dolžna pisno obvestiti drugo pogodbeno stranko o nastanku višje sile v največ 2 delovnih dneh po nastanku le-te. Med trajanjem višje sile mora izvajalec zagotoviti izvajanje minimalnih del za izredne razmere. Nobena od pogodbenih strank ni odgovorna za neizpolnitev svojih obveznosti, če je razlog višja sila, vendar le za čas trajanja višje sile. Nastop višje sile prav tako oprošča pogodbene stranke obveznosti plačila odškodnin zaradi neizpolnjevanja obveznosti v času višje sile.
Višja sila. Kot višjo silo se obravnava vsak dogodek ali okoliščino, ki je izven nadzora operaterja prenosnega sistema in je ni bilo mogoče pričakovati, se ji izogniti oziroma jo odvrniti, kot so na primer: povodnji in poplave, zemeljski plazovi, potresi, ukrepi državnih organov, tehnične okvare in poškodbe na povezanih prenosnih omrežjih, izpad električnega omrežja na območju uporabnika sistema in zmrzovanje ali nastajanje hidratov na plinskih napeljavah. Kadar operater prenosnega sistema delno ali v celoti ne izpolni pogodbenih obveznosti zaradi nastopa višje sile, je za čas njenega trajanja prost kakršnekoli odgovornosti do uporabnika sistema. V času trajanja višje sile je uporabnik sistema dolžan poravnavati pogodbeni znesek. V primeru, da višja sila ali ponavljanje višje sile operaterju prenosnega sistema delno ali v celoti preprečuje izpolnjevanje pogodbenih obveznosti več kot 30 dni, se morata operater prenosnega sistema in uporabnik sistema pisno dogovoriti o nadaljnjem izvrševanju pogodbe. V tem primeru se stranki izrecno strinjata, da pogodba ostane v celoti v veljavi, le izpolnitev predmetnih pogodbenih obveznosti je začasno prekinjena, in sicer dokler traja stanje iz prejšnjega odstavka in njegove posledice. Nezmožnost plačila obveznosti iz te pogodbe iz strani plačnika storitev, se ne šteje kot višja sila.
Višja sila. 13.1. Kot nezmožnosti izpolnitve, za katere prodajalec ne odgovarja, se štejejo okoliščine kot so višja sila, ukrepi državnih organov in drugi dogodki, ki jih ni mogoče preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti, torej okoliščine, na katere pogodbena stranka ne more vplivati. Pomanjkanje materiala na svetovnem trgu pločevine ali mineralne volne ali zamuda dobavitelja se šteje kot višja sila.
13.2. V primeru, da izpolnitev pogodbenih obveznosti postane otežena ali nemogoča zaradi takšnih okoliščin, obveznost preneha za čas, ko je njena izpolnitev otežena ali nemogoča, če nastalih okoliščin ni mogla preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti. Takšne okoliščine pogodbeno stranko v tem času oproščajo izpolnjevanja obveznosti in odškodninske odgovornosti zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
13.3. Pogodbena stranka, ki uveljavlja nemožnost izpolnitve, mora obstoj takšnih okoliščin, ki izključujejo njeno odgovornost dokazati in o tem obvestiti nasprotno pogodbeno stranko takoj, ko izve za nastop takšnih okoliščin. Na isti način mora pogodbena stranka obvestiti nasprotno pogodbeno stranko o prenehanju okoliščin, ki so povzročile nemožnost izpolnitve. Če nasprotna pogodbena stranka ni primerno in takoj obveščena, je pogodbena stranka, ki uveljavlja nemožnost izpolnitve, odškodninsko odgovorna za nastalo škodo.
13.4. Nemožnost izpolnitve po tej določbi se presoja v skladu z veljavno zakonodajo in sodno prakso.
13.5. Če okoliščina traja več kot 6 mesecev, se prodajalec in kupec dogovorita o spremembi ali razveljavitvi pogodbe oz naročila.
13.6. Prodajalec ne nosi odgovornosti za kakršnokoli zamudo pri izpolnitvi ali za neizpolnitev obveznosti iz tega pogodbenega razmerja, v kolikor je zamuda pri izpolnitvi ali neizpolnitev posledica vzrokov izven njegove razumne kontrole in do njih pride brez krivde ali malomarnosti, vključujoč, brez omejitev, nezmožnost dobaviteljev, podizvajalcev in špediterjev ali prodajalca, da izpolnijo svoje obveznosti po tem dogovoru, slednje pod pogojem, da bo prodajalec kupcu posredoval takojšnje pisno obvestilo, z vsemi podrobnostmi o nastanku in razlogih. Datumi izpolnitve obveznosti se podaljšajo za čas, izgubljen zaradi nastanka takšnih razlogov, če imata pogodbeni stranki še interes.
Višja sila. Nobena stranka ne odgovarja za neizpolnitev obveznosti iz pogodbe, ki bi nastala zaradi višje sile. V primeru, da katera od strank svoje obveznosti iz pogodbe ne more izpolniti zaradi višje sile, je dolžna o tem nemudoma obvestiti nasprotno stranko, pri čemer mora v obvestilu podrobno navesti tudi vzrok višje sile. Višja sila so tisti nepredvidljivi in nepričakovani dogodki, ki niso odvisni od volje strank in jih stranki nista mogli ali morali pričakovati, preprečiti in odkloniti. Zaradi višje sile lahko stranki zahtevata spremembo pogodbe. Pogodbeni roki se podaljšajo najmanj za čas trajanja višje sile, stranki pa določita nove roke pisno v obliki aneksa k pogodbi.
Višja sila. Pogodbeni stranki nista odgovorni za katerokoli kršitev te pogodbe, če je nezmožnost izpolnjevanja pogodbe ali njenih posameznih določil posledica nepredvidenih ali nepričakovanih dogodkov, ki so splošno znani kot višja sila oziroma pomenijo višjo silo v skladu z veljavno zakonodajo in ki niso odvisni od volje strank ter jih stranki nista mogli pričakovati, preprečiti ali odvrniti. Vsaka stranka te pogodbe je dolžna o nastopu takega dogodka nemudoma pisno obvestiti nasprotno stranko.
Višja sila. Pod višjo silo se razumejo vsi nepredvideni in nepričakovani dogodki, ki nastopijo neodvisno od volje pogodbenih strank in ki jih pogodbeni stranki nista mogli predvideti ob sklepanju pogodbe in se jim stranka, na kateri strani je nastopila višja sila, ni mogla izogniti ali jih odvrniti ter onemogočajo (v celoti ali delno) izpolnitev pogodbenih obveznosti. Pogodbena stranka je dolžna drugo pogodbeno stranko pisno obvestiti o nastanku in vrsti višje sile ter o njenem predvidenem trajanju, in sicer v treh delovnih dneh po nastanku le-te. V primeru višje sile ni nobena od pogodbenih strank odgovorna za neizpolnitev svojih obveznosti za čas trajanja višje sile in v obsegu, ki preprečuje izpolnitev pogodbe. Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se kot višja sila ne upošteva epidemija virusa SARS- CoV-2 ali nalezljive bolezni CoVID-19.
Višja sila. Za višjo silo se šteje dogodek, ki ga stranka ob sklenitvi pogodbe ni mogla predvideti, se mu izogniti, oziroma ga odvrniti, čeprav je ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja, pod pogojem, da dogodek izhaja iz zunanje sfere njenega poslovanja in z njim ni bila dolžna računati. Pogodbena stranka, na katere strani je višja sila nastala, je dolžna sopogodbenika pisno obvestiti o nastopu in tudi o prenehanju višje sile, poleg tega pa mora sopogodbeniku predložiti verodostojne dokaze o obstoju in trajanju višje sile najkasneje v dveh dneh po nastopu oz. prenehanju višje sile. Po končanem delovanju višje sile pogodbeni stranki zapisniško ugotovita morebitne spremembe obveznosti iz pogodbe ter na podlagi tega skleneta ustrezen aneks k tej pogodbi. Če se ne moreta sporazumeti o tem, ima stranka, pri kateri niso nastopile okoliščine višje sile, pravico odstopiti od pogodbe s pisnim obvestilom drugi stranki. Stranki morata druga drugi poravnati vse do takrat nastale obveznosti.