SPORAZUM O PROSTI TRGOVINI MED

SPORAZUM O PROSTI TRGOVINI MED

REPUBLIKO SLOVENIJO IN

REPUBLIKO HRVAŠKO

Republika Slovenija in Republika Hrvaška (v nadaljnjem besedilu pogodbenici), ki

ponovno potrjujeta svojo zavezanost pluralistični demokraciji, ki temelji na vladavini prava, človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah;

se sklicujeta na svoj namen, da dejavno sodelujeta v procesu gospodarskega združevanja v Evropi in izražata svojo pripravljenost za sodelovanje pri iskanju poti in načinov za krepitev tega procesa;

upoštevata Protokol s prvega zasedanja Odbora za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško z dne 5. oktobra 1994 in Skupno izjavo o nameri, da se podpiše sporazum o prosti trgovini med pogodbenicama z dne 7. februarja 1994;

ponovno potrjujeta svojo trdno zavezanost načelom tržnega gospodarstva, ki je podlaga za njune odnose;

se sklicujeta na svojo trdno zavezanost Sklepni listini Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, Pariški listini in predvsem načelom, ki jih vsebuje sklepni dokument Bonske konference o gospodarskem sodelovanju v Evropi;

sta odločeni, da v ta namen postopoma odstranita vse ovire pri pretežnem medsebojnem trgovanju v skladu z določbami Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (v nadaljevanju “GATT 1994") in Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (v nadaljevanju “WTO”), pri čemer je cilj Hrvaške, da postane pogodbenica WTO;

sta trdno prepričani, da bo ta sporazum spodbujal intenzivnejše medsebojno koristne trgovinske odnose med njima in prispeval k procesu povezovanja v Evropi, in

glede na to, da se nobena določba tega sporazuma ne sme razlagati tako, da pogodbenici odvezuje njunih obveznosti po drugih mednarodnih sporazumih;

sta sklenili:

2. Cilji tega sporazuma so:

a. z razširitvijo medsebojne trgovine spodbujati usklajen razvoj gospodarskih odnosov med pogodbenicama in tako pospeševati napredek njunih gospodarskih dejavnosti;

b. zagotavljati poštene pogoje konkurence v trgovinski menjavi med pogodbenicama;

c. z odstranjevanjem trgovinskih ovir prispevati k skladnemu razvoju in širjenju svetovne trgovine.

I. poglavje - Industrijski izdelki

2. člen

Obseg

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za industrijske izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic.

2. Izraz "industrijski izdelki" za namen tega sporazuma pomeni izdelke, uvrščene v poglavja od 25 do 97 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga, razen izdelkov, navedenih v Prilogi I tega sporazuma.

3. člen

Osnovne dajatve

1. Osnovna dajatev, za katero veljajo postopna zmanjševanja, določena s tem sporazumom, je pri vsakem izdelku stopnja dajatve za državo z največjimi ugodnostmi, ki se je uporabljala 1. januarja 1998.

2. Če se po začetku veljavnosti tega sporazuma uporablja kakršno koli znižanje carin na podlagi erga omnes, kar velja zlasti za znižanja, ki so posledica sporazuma o carinah, sklenjenega v Urugvajskem krogu mnogostranskih trgovinskih pogajanj, take znižane dajatve nadomestijo osnovne dajatve iz prvega odstavka od tistega dneva dalje, ko se taka znižanja uporabijo.

3. Znižane dajatve, izračunane v skladu z drugim odstavkom, se zaokrožijo na eno decimalko.

4. Pogodbenici se medsebojno obveščata o svojih carinah.

1. člen

Cilji

1. Pogodbenici postopoma ustanovita območje proste trgovine pri pretežnem delu medsebojnega trgovanja v prehodnem obdobju, ki se bo končalo najkasneje 1. januarja 2001, v skladu z določbami tega sporazuma in v skladu s

XXIV. členom GATT 1994 in WTO.

4. člen

Carine pri uvozu

1. Pogodbenici z dnem, ko začne veljati ta sporazum, v medsebojno trgovino ne uvajata nobenih novih carin pri uvozu.

2. Vse carine pri uvozu se odpravijo v skladu z določbami Protokola 1 k temu sporazumu (v nadaljevanju “Protokol 1").

5. člen

Dajatve, enakovredne carinam

1. Pogodbenici z dnem, ko začne veljati ta sporazum, v medsebojno trgovino ne uvedeta nobene nove dajatve z enakovrednim učinkom kot carina pri uvozu.

2. Vse dajatve, ki imajo enakovreden učinek kot carine pri uvozu, se odpravijo z dnem, ko začne veljati ta sporazum.

6. člen

Fiskalne dajatve

Določbe 4. člena se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

7. člen

Carine pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom

1. Pogodbenici z dnem, ko začne veljati ta sporazum, v medsebojno trgovino ne uvedeta nobenih novih carin pri izvozu ali dajatev z enakovrednim učinkom.

2. Vse carine pri izvozu in dajatve z enakovrednim učinkom se odpravijo z dnem, ko začne veljati ta sporazum.

8. člen

Količinske omejitve pri uvozu in ukrepi z enakovrednim učinkom

1. Pogodbenici z dnem, ko začne veljati ta sporazum, v medsebojno trgovino ne uvedeta nobene nove količinske omejitve pri uvozu ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

2. Vse količinske omejitve pri uvozu in ukrepi z enakovrednim učinkom se odpravijo z dnem, ko začne veljati ta sporazum.

9. člen

Količinske omejitve pri izvozu in ukrepi z enakovrednim učinkom

1. Pogodbenici z dnem, ko začne veljati ta sporazum, v medsebojno trgovino ne uvedeta nobene nove količinske omejitve pri izvozu ali ukrepa z enakovrednim učinkom.

2. Vse količinske omejitve pri izvozu in ukrepi z enakovrednim učinkom se odpravijo z dnem, ko začne veljati ta sporazum, razen v primerih, določenih v Prilogi II tega sporazuma.

10. člen

Odprava tehničnih ovir v trgovini

1. Pravice in obveznosti pogodbenic v zvezi s tehničnimi ovirami v trgovini se urejajo v skladu z določbami WTO Sporazuma o tehničnih ovirah v trgovini.

2. Pogodbenici sodelujeta in izmenjujeta podatke s področja standardizacije, meroslovja, ugotavljanja skladnosti in pooblaščenosti, da bi zmanjšali tehnične ovire v trgovini.

3. Za odpravo tehničnih ovir in za učinkovito izvajanje tega sporazuma lahko pogodbenici na njegovi podlagi skleneta sporazum o vzajemnem priznavanju poročil o preskusih, potrdil o skladnosti in drugih dokumentov, ki se neposredno ali posredno nanašajo na ugotavljanje skladnosti izdelkov, ki so predmet blagovne menjave med pogodbenicama, s predpisi, veljavnimi v državi uvoznici.

II. poglavje - Kmetijski izdelki

11. člen

Obseg

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za kmetijske izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic.

2. Izraz "kmetijski izdelki" za namen tega sporazuma pomeni izdelke, uvrščene v poglavja od 1 do 24 Harmoniziranega sistema poimenovanja in šifrskih oznak blaga, ter izdelke, navedene v Prilogi I tega sporazuma.

12. člen

Izmenjava ugodnosti

1. Pogodbenici si medsebojno dajeta ugodnosti, ki so navedene v Protokolu 2 k temu sporazumu (v nadaljevanju “Protokol 2"), v skladu z določbami omenjenega protokola in določbami tega poglavja.

2. Pogodbenici ob upoštevanju:

– vloge kmetijstva v svojih gospodarstvih

– razvoja trgovine s kmetijskimi izdelki med pogodbeni- cama

– posebne občutljivosti kmetijskih izdelkov

– pravil svoje kmetijske politike

– rezultatov mnogostranskih trgovinskih pogajanj v okvi- ru WTO

proučita v okviru Skupnega odbora možnosti za medsebojno podeljevanje nadaljnjih ugodnosti v trgovini s kmetijskimi izdelki.

13. člen

Ugodnosti in kmetijska politika

1. Ne glede na ugodnosti, podeljene v skladu z 12. členom tega sporazuma, določbe tega poglavja na noben način ne omejujejo uresničevanja kmetijske politike pogodbenic ali sprejemanja kakršnih koli ukrepov v skladu s to politiko, vključno z izvajanjem rezultatov sporazumov Urugvajskega kroga.

2. Pogodbenici obvestita Skupni odbor o spremembah svoje kmetijske politike ali ukrepih, ki bi utegnili vplivati na pogoje trgovanja s kmetijskimi izdelki med njima. Na zahtevo ene od pogodbenic se nemudoma skliče posvet za proučitev stanja.

14. člen

Posebni zaščitni ukrepi

Če zaradi posebne občutljivosti kmetijskih trgov ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti 27. člena tega sporazuma uvoz kmetijskih izdelkov s poreklom iz države pogodbenice, za katere veljajo ugodnosti, podeljene s tem sporazumom, povzroči resne motnje na trgu druge pogodbenice, prizadeta pogodbenica takoj začne s posvetovanji, da najde ustrezno rešitev. Dokler se rešitev ne najde, lahko prizadeta pogodbenica ukrepa tako, kot se ji zdi potrebno.

15. člen

Sanitarni in fitosanitarni ukrepi

1. Pogodbenici uporabljata svoje predpise na področju veterine, zdravja rastlin in zdravstva, še posebej v izmenjavi informacij o nalezljivih boleznih domačih živali, karantenskih bolezni, rastlinskih škodljivcih in plevelu kot tudi v prilagoditvi podobnih dokumentov v izmenjavi in prevozu blaga ob upoštevanju, da je bil Sporazum o sodelovanju na področju veterinarske medicine že podpisan 13. septembra 1995 v Zagrebu.

2. Pogodbenici nediskriminatorno uporabljata svoje predpise na področju veterine, zdravja rastlin in zdravstva ter ne uvajata novih ukrepov, ki po nepotrebnem ovirajo trgovino.

III. poglavje - Splošne določbe

16. člen

Pravila o poreklu in sodelovanje pri carinskih zadevah

1. Protokol 3 k temu sporazumu (v nadaljevanju “Protokol 3") določa pravila o poreklu in z njimi povezane načine upravnega sodelovanja.

2. Pogodbenici sprejemata ustrezne ukrepe, vključno z rednimi pregledi Skupnega odbora in dogovori za sodelovanje na upravnem področju, da zagotovita učinkovito in usklajeno uporabo določb Protokola 3 ter 3. do 9., 12., 17., 27., 28. in 29. člena tega sporazuma ter da čim bolj zmanjšata formalnosti pri trgovanju in da dosežeta vzajemno zadovoljive rešitve za vse težave pri izvajanju teh določb.

3. Protokol 4 k temu sporazumu (v nadaljevanju “Protokol 4") ureja medsebojno pomoč in sodelovanje med carinskima upravama pogodbenic.

17. člen

Notranje obdavčenje

1. Pogodbenici se odpovedujeta vsakemu ukrepu ali postopku notranje fiskalne narave, ki bi neposredno ali posredno povzročil diskriminacijo med izdelki s poreklom iz pogodbenic.

2. Za izdelke, izvožene na ozemlje ene od pogodbenic, se ne more uveljavljati vračilo notranjih davščin, v znesku, ki je višji od neposredne ali posredne obdavčitve, ki je zanje predpisana.

18. člen

Splošne izjeme

Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev pri uvozu, izvozu ali za blago v tranzitu, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; varstvom narodnega bogastva umetniške, zgodovinske ali arheološke vrednosti; varstvom intelektualne lastnine ali pravil, ki se nanašajo na zlato ali srebro ali ohranjanje neobnovljivih naravnih virov, če se taki ukrepi uveljavljajo v povezavi z omejitvami domače proizvodnje ali porabe. Vendar take prepovedi ali omejitve ne smejo biti način za samovoljno diskriminacijo ali prikrito omejevanje trgovine med pogodbenicama.

19. člen

Izjeme zaradi varnosti

Nič v tem sporazumu ne preprečuje pogodbenici, da sprejme kakršen koli ukrep, ki se ji zdi potreben:

a. da prepreči razkritje podatkov, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

b. da zavaruje bistvene interese svoje varnosti ali da uresničuje mednarodne obveznosti ali državno politiko;

(i) ki se nanašajo na trgovino z orožjem, strelivom in vojaško opremo, če ti ukrepi ne poslabšujejo konkurenčnih razmer za izdelke, ki nimajo izrecno vojaškega namena, ter na promet z drugim blagom, materialom in storitvami, katerega namen je neposredno ali posredno oskrbovanje vojske, ali

(ii) ki se nanašajo na neširjenje biološkega in kemičnega orožja, jedrskega orožja ali drugih eksplozivnih jedrskih naprav ali

(iii) ki so bili sprejeti med vojno ali ob drugi resni mednarodni napetosti.

20. člen

Državni monopoli

1. Pogodbenici vse državne monopole komercialne narave postopno prilagajata, tako da najkasneje do konca prehodnega obdobja, opredeljenega v prvem členu tega sporazuma, zagotovita, da ne bo diskriminacije v pogojih za nabavo in trženje blaga med državljani pogodbenic. Pogodbenici se obveščata o ukrepih, sprejetih za uresničevanje tega cilja.

2. Določbe tega člena veljajo za vsak organ, preko katerega bodo pristojne oblasti pogodbenic pravno ali dejansko, neposredno ali posredno nadzorovale uvoz ali izvoz med pogodbenicama, ga določale ali nanj znatno vplivale. Te določbe veljajo tudi za monopole, ki jih je država prenesla na druge organe.

21. člen

Plačila

1. Za plačila v prosto zamenljivih valutah, ki se nanašajo na blagovno menjavo med pogodbenicama, in prenos takih plačil na ozemlje pogodbenice, kjer je sedež upnika, ne sme biti nobenih omejitev.

2. Pogodbenici se odpovedujeta vsem deviznim ali upravnim omejitvam za odobritev, odplačevanje ali sprejem kratkoročnih in srednjeročnih kreditov za blagovno menjavo, v kateri sodeluje rezident pogodbenice.

3. Ne glede na drugi odstavek morajo biti vsi ukrepi, ki se nanašajo na tekoča plačila, povezana s pretokom blaga, v skladu z določbami VIII. člena Statuta Mednarodnega denarnega sklada.

22. člen

Pravila konkurence za podjetja

1. Spodaj navedeno je nezdružljivo s pravilnim izvajanjem tega sporazuma, če vpliva na trgovino med pogodbenicama:

a. vsi dogovori med podjetji, sklepi podjetniških združenj in dogovorjeni postopki med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

b. zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na celotnem ali pretežnem delu ozemlja pogodbenic.

2. Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dejavnosti vseh podjetij, vključno z javnimi podjetji in podjetji, ki jim pogodbenici podelita posebne ali izključne pravice. Za podjetja, ki jim je zaupano opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena ali so monopoli, s katerimi se ustvarja prihodek, veljajo določbe prvega odstavka, če

uporaba teh določb pravno ali dejansko ne ovira opravljanja posebnih javnih nalog, ki so jim dodeljene.

3. Za izdelke, navedene v II. poglavju tega sporazuma, se določbe točke a prvega odstavka ne uporabljajo pri tistih dogovorih, odločitvah in običajnih postopkih, ki so bistveni del organizacije domačega trga.

4. Če pogodbenica meni, da je neka praksa nezdružljiva s prvim, drugim in tretjim odstavkom in če taka praksa povzroči ali grozi s povzročitvijo resne škode njenim interesom ali znatno škoduje njeni domači industriji, lahko sprejme ustrezne ukrepe po pogojih in v skladu s postopkom, določenim v 31. členu tega sporazuma.

23. člen

Državna pomoč

1. Vsaka pomoč, ki jo odobri država, ki je pogodbenica tega sporazuma, ali ki je odobrena iz državnih virov v kakršni koli obliki in izkrivlja ali grozi z izkrivljanjem konkurence z dajanjem prednosti določenim podjetjem ali proizvodnji določenega blaga, je nezdružljiva s pravilnim delovanjem tega sporazuma, če bi vplivala na trgovino med pogodbenicama.

2. Določbe prvega odstavka se ne nanašajo na izdelke iz

II. poglavja tega sporazuma.

3. Skupni odbor v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejme merila, na podlagi katerih se ugotavljajo običajni postopki, ki so v nasprotju s prvim odstavkom, kakor tudi pravila za njihovo izvajanje.

4. Pogodbenici zagotavljata preglednost na področju državne pomoči, in to med drugim z vsakoletnim poročanjem Skupnemu odboru o celotnem znesku in razdelitvi dane pomoči, ter si medsebojno na zahtevo dajeta informacije o programih pomoči in o določenih posameznih primerih državne pomoči.

5. Če pogodbenica meni, da je določena praksa, vključno s kmetijsko:

– nezdružljiva z določbami prvega odstavka in neus- trezno obravnavana v okviru izvedbenih pravil iz tretje- ga odstavka ali

– če takih pravil ni in če takšna praksa povzroča ali grozi s povzročitvijo resne škode interesom te pogodbenice ali znatno škoduje njeni domači industriji,

lahko po pogojih in v skladu z določbami v 31. člena tega sporazuma, sprejme ustrezne ukrepe.

6. Taki ustrezni ukrepi se lahko sprejmejo le v skladu s postopki in po pogojih, ki jih določata GATT 1994 in WTO, ter kateri koli drug ustrezen dokument, dogovorjen v njegovem okviru, ki se uporablja med pogodbenicama.

24. člen

Javna naročila

1. Pogodbenici menita, da je odpiranje njunih trgov javnih naročil cilj tega sporazuma.

2. Pogodbenici postopno prilagajata svoje predpise, pogoje in običajne postopke z namenom, da dobaviteljem druge pogodbenice najpozneje do konca prehodnega obdobja omogočita dostop do razpisov za pridobivanje pogodb na njunih trgih javnih naročil in pri tem upoštevata določbe WTO Sporazuma o vladnih naročilih.

3. Skupni odbor prouči dogajanja v zvezi z doseganjem ciljev tega člena, tako da se zagotovijo prost dostop, preglednost in medsebojno odpiranje svojih trgov javnih naročil.

4. Pogodbenici si prizadevata pristopiti k ustreznim sporazumom, dogovorjenim v okviru GATT 1994 in WTO.

25. člen

Varstvo intelektualne lastnine

1. Pogodbenici nediskriminatorno priznavata in zagotavljata varstvo pravic intelektualne lastnine, vključno s postopki za podelitev oziroma priznanje in uveljavljanje takih pravic, tudi v primerih, ko pride do njihovih kršitev. Varstvo se postopoma izboljšuje in najkasneje do konca prehodnega obdobja doseže raven, ki ustreza standardom iz mnogostranskih sporazumov, ki so navedeni v Prilogi III tega sporazuma.

2. Za namen tega sporazuma "varstvo intelektualne lastnine" vključuje predvsem varstvo avtorskih in sorodnih pravic skupaj z računalniškimi programi, bazami podatkov, blagovnimi in storitvenimi znamkami, geografskimi označbami vključno z označbo porekla blaga, patenti, industrijskimi modeli in vzorci, novimi rastlinskimi vrstami, topografijami polprevodniških vezij kakor tudi neobjavljenimi informacijami.

26. člen

Damping

Če katera od pogodbenic ugotovi, da v trgovinskih odnosih, ki jih ureja ta sporazum, prihaja do dampinga v smislu VI. člena GATT 1994, lahko v skladu z WTO Sporazumom o izvajanju VI. člena GATT 1994 sprejme ustrezne ukrepe proti takemu ravnanju po pogojih in v skladu s postopkom, določenim v 31. členu tega sporazuma.

27. člen

Splošni zaščitni ukrepi

Kadar se kak izdelek uvaža v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da to povzroča ali utegne povzročiti:

a. resno škodo domačim proizvajalcem podobnih ali neposredno konkurenčnih izdelkov na ozemlju pogodbenice uvoznice ali

b. resne motnje v kateri koli sorodni gospodarski panogi ali težave, ki bi lahko zelo poslabšale gospodarske razmere določenega območja,

lahko prizadeta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe po pogojih in v skladu s postopkom, določenim v 31. členu tega sporazuma.

28. člen

Strukturno prilagajanje

1. Katera koli pogodbenica lahko sprejme izredne ukrepe z omejenim trajanjem, ki odstopajo od določb 4. člena, in sicer v obliki povečanih carin.

2. Ti ukrepi se smejo nanašati samo na gospodarske dejavnosti na začetku razvoja ali na določene panoge, ki so v procesu prestrukturiranja ali v resnih težavah, zlasti kadar povzročajo večje socialne probleme.

3. Carine pri uvozu, ki se uporabljajo pogodbenici za izdelke s poreklom iz druge pogodbenice na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, ne smejo presegati 25% ad valorem in ohranijo element preference v carinah za izdelke s poreklom iz pogodbenic. Celotna vrednost uvoza izdelkov, za katere veljajo ti ukrepi, ne sme presegati 15% vsega uvoza industrijskih izdelkov iz druge pogodbenice, določenih v I. poglavju tega sporazuma, v zadnjem letu, za katero so na voljo statistični podatki.

4. Ti ukrepi se uporabljajo za obdobje, ki ne presega prehodnega obdobja, določenega v prvem odstavku 1. člena tega sporazuma. Ukrepi se prenehajo uporabljati najkasneje do 1. januarja 2001.

5. Prizadeta pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o vseh izrednih ukrepih, ki jih namerava uvesti in na zahtevo druge pogodbenice se v okviru Skupnega odbora takoj opravijo posvetovanja o teh ukrepih ter o panogah, na katere se nanašajo, in to še preden se ukrepi uvedejo. Ko sprejema take ukrepe, mora prizadeta pogodbenica Skupnemu odboru predložiti časovni razpored odprave carin, uvedenih po tem členu. Časovni razpored zagotavlja postopno opuščanje teh dajatev po enakih letnih stopnjah, ki se začne najkasneje dve leti po njihovi uvedbi. Skupni odbor se lahko odloči za drugačen časovni razpored.

29. člen

Ponovni izvoz in resno pomanjkanje blaga

Kadar ravnanje skladno z določbami 7. in 9. člena tega sporazuma vodi v:

a. ponovni izvoz v tretjo državo, za katero ima pogodbenica izvoznica na izvoz določenega izdelka količinske izvozne omejitve, izvozne carine ali ukrepe ali takse z enakovrednim učinkom, ali

b. resno pomanjkanje ali nevarnost resnega pomanjkanja izdelka, ki je bistven za pogodbenico izvoznico,

in kadar zgoraj navedene razmere pogodbenico izvoznico privedejo ali utegnejo privesti v večje težave, lahko ta pogodbenica po pogojih in v skladu s postopki, določenimi v

31. členu tega sporazuma, sprejme ustrezne ukrepe.

30. člen

Izpolnitev obveznosti

1. Pogodbenici sprejmeta katere koli splošne in posebne ukrepe, potrebne za izpolnitev svojih obveznosti po tem sporazumu. Poskrbita, da bodo doseženi cilji tega sporazuma.

2. Če pogodbenica meni, da druga pogodbenica ni izpolnila obveznosti po tem sporazumu, lahko po pogojih in v skladu s postopkom, določenim v 31. členu tega sporazuma, sprejme ustrezne ukrepe.

31. člen

Postopek za uporabo zaščitnih ukrepov

1. Preden pogodbenici začneta postopek za uporabo zaščitnih ukrepov, določenih v naslednjih odstavkih tega člena, si prizadevata z neposrednimi posvetovanji razrešiti vsa medsebojna nesoglasja.

2. Če bi pogodbenica za uvoz izdelkov, ki bi lahko povzročil razmere, omenjene v 27. členu tega sporazuma, uvedla upravni postopek, katerega cilj je hitro obveščanje o trendih blagovnih tokov, o tem obvesti drugo pogodbenico.

3. Brez vpliva na sedmi odstavek tega člena pogodbenica, ki se namerava zateči k zaščitnim ukrepom, o tem nemudoma obvesti drugo pogodbenico in dostavi vse podatke v zvezi s tem. Pogodbenici se takoj medsebojno posvetujeta v Skupnem odboru, da bi našli rešitev, sprejemljivo za pogodbenici.

4.a. V zvezi s 26., 27. in 29. členom tega sporazuma Skupni odbor prouči primer ali stanje in lahko sprejme katero koli odločitev, ki je potrebna za odstranitev težav, o katerih ga je obvestila prizadeta pogodbenica. Če Skupni odbor take odločitve ne sprejme v tridesetih dneh po tem, ko mu je bila zadeva predložena, sme prizadeta pogodbenica sprejeti ustrezne ukrepe z namenom, da popravi nastali položaj.

b. V zvezi s 30. členom tega sporazuma lahko prizadeta pogodbenica po končanih posvetovanjih ali po izteku treh mesecev od datuma, ko je obvestila drugo pogodbenico, sprejme ustrezne ukrepe.

c. V zvezi z 22. in 23. členom tega sporazuma prizadeta pogodbenica Skupnemu odboru zagotovi vso potrebno pomoč za proučitev primera in po potrebi odpravi sporno ravnanje. Če pogodbenica ne preneha s spornim ravnanjem v roku, ki ga določi Skupni odbor, ali če Skupni odbor ni dosegel dogovora v tridesetih delovnih dneh po datumu, ko mu je bila zadeva predložena, sme prizadeta pogodbenica sprejeti ustrezne ukrepe za obvladovanje težav, ki so posledica takega ravnanja.

5. Drugo pogodbenico je treba takoj obvestiti o sprejetih zaščitnih ukrepih. Obseg in trajanje ukrepov je treba omejiti na nujno potrebno, da se popravi položaj, ki je privedel do njihove uporabe, in ukrepi ne smejo preseči škode, ki jo je povzročilo tako ravnanje ali taka težava. Prednost imajo ukrepi, ki bodo najmanj ovirali izvajanje sporazuma. Ukrepi, ki jih ena pogodbenica uvede proti dejanju ali opustitvi druge pogodbenice, smejo vplivati le na trgovanje s to pogodbenico.

6. O uvedenih zaščitnih ukrepih potekajo občasna posvetovanja v okviru Skupnega odbora s ciljem njihove čimprejšnje ublažitve ali odprave, ko razmere ne opravičujejo več njihove uporabe.

7. Če zaradi izjemnih okoliščin, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, zadeve ni mogoče predhodno proučiti, lahko prizadeta pogodbenica v primerih iz 26., 27. in 29. člena tega sporazuma takoj uporabi začasne ukrepe, ki so nujno potrebni za ureditev razmer. Uvedeni ukrepi morajo biti nemudoma sporočeni in čim prej se morajo v Skupnem odboru začeti posvetovanja med pogodbenicama.

32. člen

Plačilnobilančne težave

1. Pogodbenici si prizadevata izogibati se uvajanju omejitvenih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na omejevanje uvoza iz plačilnobilančnih razlogov.

2. Kadar je ena od pogodbenic v resnih plačilnobilančnih težavah ali ji te neizbežno grozijo, sme v skladu z GATT 1994 in WTO sprejeti omejitvene ukrepe, vključno z ukrepi, povezanimi z uvozom, ki pa morajo biti časovno omejeni in ne smejo presegati tega, kar je nujno potrebno za izboljšanje plačilnobilančnega stanja. Z izboljšanjem plačilnobilančnega stanja je treba ukrepe postopno ublažiti in jih odpraviti takoj, ko razmere ne opravičujejo več njihovega obstoja. Pogodbenica, ki je ukrepe sprejela, takoj obvesti drugo pogodbenico o njihovi uvedbi in, če je le mogoče, tudi o časovnem razporedu za njihovo odpravo.

33. člen

Evolutivna klavzula

1. Če pogodbenica sodi, da bi bilo v interesu gospodarstev pogodbenic koristno razviti in poglobiti odnose, vzpostavljene s tem sporazumom, z razširitvijo na druga področja, ki jih ta sporazum ne zajema, drugi pogodbenici predloži utemeljen predlog. Pogodbenici lahko Skupnemu odboru naložita, da ta predlog prouči in kjer je primerno, da ustrezna priporočila zlasti z namenom, da se začno pogajanja.

2. Dogovore, dosežene v postopku iz prvega odstavka, morata pogodbenici ratificirati ali potrditi v skladu s svojo notranjo zakonodajo.

34. člen

Skupni odbor

1. S tem sporazumom je ustanovljen Skupni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki obeh pogodbenic.

2. Skupni odbor nadzoruje in upravlja izvajanje tega sporazuma.

3. Za ustrezno izvajanje tega sporazuma si pogodbenici izmenjata informacije in se na zahtevo katere koli posvetujeta v okviru Skupnega odbora. Odbor stalno preverja možnosti za nadaljnje odpravljanje ovir v trgovini med pogodbenicama.

4. Skupni odbor lahko sprejema odločitve v primerih, ki jih določa ta sporazum. O drugih zadevah odbor lahko daje priporočila.

35. člen

Postopki Skupnega odbora

1. Za ustrezno izvajanje tega sporazuma se Skupni odbor sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno. Vsaka pogodbenica lahko zahteva sestanek.

2. Skupni odbor ukrepa soglasno.

3. Če je predstavnik pogodbenice v Skupnem odboru s pridržkom sprejel sklep, za katerega morajo biti izpolnjene notranjepravne zahteve, začne sklep, če v njem ni naveden kasnejši datum, veljati na dan prejema pisnega uradnega obvestila o izpolnitvi takih zahtev.

4. Za namen tega sporazuma sprejme Skupni odbor svoj poslovnik, ki med drugim vsebuje določbe o sklicevanju sestankov in imenovanju predsednika ter trajanju njegovega mandata.

5. Skupni odbor lahko odloči, da ustanovi take pododbore in delovne skupine, za katere sodi, da mu lahko pomagajo pri izpolnjevanju njegovih nalog.

36. člen

Storitve in naložbe

1. Pogodbenici se zavedata naraščajočega pomena področij, kot so storitve in naložbe. V svojih prizadevanjih, da bi postopno razvili in razširili sodelovanje, zlasti v zvezi z evropskim povezovanjem in ob upoštevanju ustreznih določb Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami, sodelujeta s ciljem, da dosežeta postopno sprostitev in medsebojno odpiranje trgov naložb in trgovine s storitvami.

2. Pogodbenici se v okviru Skupnega odbora posvetujeta o sodelovanju s ciljem, da razširita svoje trgovinske odnose na področje tujih neposrednih naložb in trgovine s storitvami.

37. člen

Carinske unije, območja proste trgovine in obmejni promet

Ta sporazum ne preprečuje vzdrževanja ali ustanavljanja carinskih unij, območij proste trgovine ali dogovorov o obmejnem prometu v obsegu, ki ne vpliva negativno na trgovinski režim ter zlasti na določbe, ki se nanašajo na pravila o poreklu, kot jih določa ta sporazum.

38. člen

Priloge, protokoli in spremembe

1. Priloge in protokoli k temu sporazumu so njegov sestavni del. Skupni odbor se lahko odloči za spremembe prilog in protokolov v skladu z določbami tretjega odstavka

35. člena tega sporazuma.

2. Spremembe tega sporazuma, razen tistih iz četrtega odstavka 34. člena tega sporazuma, ki jih odobri Skupni odbor, se predložijo v sprejem drugi pogodbenici in začno veljati, če jih sprejmeta obe pogodbenici.

39. člen

Začetek veljavnosti

Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca, ki sledi datumu, ko sta se pogodbenici uradno obvestili po diplomatski poti, da so izpolnjene njune notranje zahteve za začetek veljavnosti tega sporazuma.

40. člen

Začasna uporaba

Ta sporazum se začasno uporablja od 1. januarja 1998.

41. člen

Veljavnost in odpoved

Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas. Vsaka pogodbenica ga lahko odpove po diplomatski poti s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici. V takem primeru

sporazum preneha veljati prvi dan sedmega meseca po datumu, ko je druga pogodbenica prejela uradno obvestilo.

V POTRDITEV TEGA sta podpisana pooblaščenca, ki sta bila za to pravilno pooblaščena, podpisala ta sporazum.

Sestavljeno v Zagrebu dne 12. decembra 1997 v dveh izvodih v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Ob različnih razlagah je odločilno angleško besedilo.

Za Republiko Slovenijo Za Republiko Hrvaško

Xxxxx Xxxxxxxx l.r. Xxxxxx Xxxxxx l.r.

ZAPIS O SOGLASJU

1. Pogodbenici izjavljata, da sta pripravljeni v Skupnem odboru proučiti možnost, da tudi ena drugi podelita katere koli ugodnosti, ki jih priznavata ali jih bosta priznavali tretjim državam, s katerimi sta sklenili sporazum o prosti trgovini ali drug podoben sporazum na podlagi XXIV. člena GATT 1994.

2. V zvezi z drugim odstavkom 3. člena tega sporazuma pogodbenici soglašata, da bodo znižane carine, ki so posledica znižanja carin zaradi začasne opustitve carin za določen čas, nadomestile osnovne dajatve samo za čas trajanja take začasne opustitve, in da bo ob vsaki delni začasni opustitvi carin med pogodbenicama ohranjeno preferencialno razmerje.

3. Pogodbenici uporabljata dovoljenja, ki ne bodo negativno vplivala na razvoj medsebojne trgovine in bodo v skladu s predpisi GATT 1994. Pogodbenici soglašata, da se

9. člen tega sporazuma ne uporablja, kadar bi bili ukrepi iz omenjenega člena nujni za izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.

4. Pri izdelavi meril in pravil iz tretjega odstavka 23. člena tega sporazuma si pogodbenici:

– prizadevata za zagotovitev največje možne skladnosti z ustreznimi merili in pravili, ki se uporabljajo na podlagi sporazumov o pridružitvi med vsako od pogodbenic tega sporazuma in Evropskimi skupnostmi;

– določita pogoje in/ali okoliščine, ko se lahko uporabljajo začasna odstopanja od določb iz prvega odstavka;

– pregledata okoliščine, v katerih se lahko ukrepa proti praksi dajanja državne pomoči.

5. Pogodbenici še naprej priznavata vse večji pomen trgovine na področju storitev. Pri postopnem razvijanju in širjenju sodelovanja, pogodbenici težita k popolni sprostitvi in vzajemnem odpiranju trga s storitvami.

Pogodbenici razpravljata o tem sodelovanju v Skupnem odboru in še naprej razvijata in poglabljata odnose, vzpostavljene s tem sporazumom.

6. Pogodbenici menita, da bi lahko predvideli arbitražni postopek za spore, ki jih ni mogoče rešiti s posvetovanji med pogodbenicama ali v Skupnem odboru. Takšna možnost se lahko nadalje prouči v Skupnem odboru.

PRILOGA I

(omenjena v 2. in 11. členu)

Oznaka KN Poimenovanje izdelkov

3502 Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 ut.% ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albu- minski derivati

PRILOGA II

(omenjena v drugem odstavku 9. člena)

Republika Hrvaška najkasneje do1. januarja 2001 odpravi količinske omejitve pri izvozu za naslednje izdelke:

Oznake HS Poimenovanje izdelkov

27.09	2709.00	Nafta in olja, dobljeni iz bitumi- noznih mineralov, surovi:
	2709.001	- - - Nafta
27.11		Naftni plini in drugi plinasti ogljiko- vodiki
	2711.2	- V plinastem stanju:
	2711.21	- - - Naravni plin
41.01		Surove kože govedi ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nad- alje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene

Oznake HS Poimenovanje izdelkov Oznake HS Poimenovanje izdelkov

41.02 Surove kože ovc ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konzervirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necep- ljene, razen tistih, ki so izključene s prvo pripombo pod c) k temu poglavju

41.04 Usnje goveda ali kopitarjev, brez dlake, razen usnja iz tar. št. 4108 ali 4109

44.01 Les za ogrevanje v okroglicah, cepanicah, vejah, butarah ali podobnih oblikah; iverje in podobni drobci, žagovina, lesni odpadki in ostanki, aglomerirani ali neaglomerirani v okroglice, brikete, pelete ali podobne oblike

4401.10 - Les za ogrevanje v okroglicah,

cepanicah, vejah, butarah ali podobnih oblikah

44.03 Les, neobdelan, z lubjem ali brez lubja ali beljavine, ali grobo obdelan (razčetverjen)

4403.10 - Obdelan z barvo, lužili, kreozo-

xxx xxx drugimi zaščitnimi sredstvi: 4403.20 - Drugo, iglavcev:

4403.201 - - - eksotični iglavci

4403.202 - - - drogovi za razcep in furniranje iz lesa drugih iglavcev

4403.203 - - - celuloza

4403.204 - - - drogovi za žice, neimpregni-

rani 4403.209 - - - drugo 4403.9 - Drugo:

4403.91 - - Hrastov (Quercus spp.)

4403.911 - - - drogovi za razcep in furniranje 4403.912 - - - celuloza

4403.919 - - - drugo

4403.92 - - Bukov (Fagus spp.)

4403.921 - - - drogovi za razcep in furniranje 4403.922 - - - celuloza

4403.929 - - - drugo 4403.99 - - drugo:

4403.991 - - - drogovi za razcep in furniranje

iz drugih trdih neiglavcev:

4403.9911 - - - drogovi za razcep in furniranje

iz oreha 4403.9919 - - - drugo

4403.992 - - - deluloza iz drugih trdih nei-

glavcev

4403.993 - - - drogovi za razcep in furniranje

iz topolov

4403.994 - - - celuloza iz topolov

4403.995 - - - drogovi za razcep in furniranje

iz drugih mehkih neiglavcev

4403.996 - - - celuloza iz drugih mehkih nei-

glavcev 4403.999 - - - drugo

47.07 Papirni ali kartonski odpadki in ostanki

4707.10 - Iz nebeljenega kraft papirja ali

kartona ali valovitega papirja ali kartona

4707.20 - Papirja ali kartona, dobljenih

pretežno iz beljene kemične celu- loze, nebarvani v masi

Oznake HS Poimenovanje izdelkov

4707.30 - Papirja ali kartona, dobljenih

pretežno iz lesovine (časopisi, revije in podobne tiskovine):

4707.301 - - - stari ali neprodani časopisi 4707.90 - Drugo, vključno z nesortiranimi

odpadki in ostanki

70.01 7001.00 Razbito steklo in drugi stekleni

odpadki; steklo v masi: 7001.002 - - - drugo steklo v masi

PRILOGA III

(omenjena v prvem odstavku 25. člena)

O INTELEKTUALNI LASTNINI

1. Pogodbenica, ki ni članica ene ali več spodaj navedenih sporazumov, pristopi v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma k naslednjim konvencijam:

– WTO sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektual- ne lastnine (sporazum TRIPS);

– Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev in proiz- vajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij z dne

26. oktobra 1961 (Rimska konvencija);

– Konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov (Ženeva 1971);

– Protokol k madridskemu aranžmaju o mednarodnem registriranju znamk (Madrid 1989);

– Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (Budimpešta 1977) ;

– Mednarodna konvencija za zaščito novih vrst rastlin (UPOV), (Ženevska listina, 1991).

2. Pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta obveznostim, ki izhajajo iz naslednjih mnogostranskih konvencij:

– Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del z dne 9. septembra 1971 (Pariška listina 1971);

– Pariška konvencija o varstvu industrijske lastnine z dne

20. marca 1996 (Stockholmska listina 1967);

– Sporazum o sodelovanju pri patentih (Washington 1970, dopolnjen v letu 1979 in spremenjen v letu 1984).

PROTOKOL 1

(omenjen v drugem odstavku 4. člena)

ODPRAVA CARIN PRI UVOZU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO

1. Carine pri uvozu, ki se uporabljajo v Republiki Hrvaški za izdelke s poreklom iz Republike Slovenije, ki so našteti v Prilogi A k temu protokolu, se postopoma zmanjšujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

– 1. januarja 1998 - na 70% osnovne dajatve;

– 1. januarja 1999 - na 40% osnovne dajatve;

– 1. januarja 2000 - preostale dajatve se odpravijo.

2. Carine pri uvozu, ki se uporabljajo v Republiki Hrvaški za izdelke s poreklom iz Republike Slovenije, ki so našteti v Prilogi B k temu protokolu, se postopoma zmanjšujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

– 1. januarja 1998 - na 80% osnovne dajatve,

– 1. januarja 1999 - na 60% osnovne dajatve,

– 1. januarja 2000 - na 40% osnovne dajatve,

– 1. januarja 2001 - preostale dajatve se odpravijo.

3. Carine pri uvozu, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji za izdelke s poreklom iz Republike Hrvaške, ki so našteti v Prilogi C k temu protokolu, se postopoma zmanjšujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

– 1. januarja 1998 - na 70% osnovne dajatve;

– 1. januarja 1999 - na 40% osnovne dajatve;

– 1. januarja 2000 - preostale dajatve se odpravijo.

4. Carine pri uvozu, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji za izdelke s poreklom iz Republike Hrvaške, ki so našteti v Prilogi D k temu protokolu, se postopoma zmanjšujejo v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

– 1. januarja 1998 - na 80% osnovne dajatve,

– 1. januarja 1999 - na 60% osnovne dajatve,

– 1. januarja 2000 - na 40% osnovne dajatve,

– 1. januarja 2001 - preostale dajatve se odpravijo.

5. Carine pri uvozu, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji za izdelke s poreklom iz Republike Hrvaške, našteti v Prilogi E k temu protokolu, se za leti 1998 in 1999 zmanjšajo na raven, določeno v tej prilogi, in se odpravijo s 1. januarjem 2000.

6. Od začetka veljavnosti tega sporazuma se uporablja za vse izdelke, razen za tiste, ki so našteti v prilogah A, B, C, D in E tega protokola in so s poreklom iz Republike Hrvaške ali iz Republike Slovenije, carinska stopnja “prosto” pri uvozu v Republiko Hrvaško ali Republiko Slovenijo.

PRILOGA A K PROTOKOLU 1

2523 29	3921 19	4805 29 1	4901 91	7310 29	8450 11
2715 00 9	3921 90	4805 29 9	4901 99	7314 31	8481 10
3208 10	3922 10	4805 30	6403 19	7314 39	8481 30
3208 20	3922 20	4805 60	6403 30	7314 41	8481 40
3208 90	3922 90	4805 70	6403 59	7318 12	8481 80
3209 10	3923 10	4811 10	6403 91	7318 13	8516 10
3214 90	3923 21	4811 21	6403 99	7318 14	8516 60
3402 20	3923 29	4811 39	6404 11	7318 15	8703 22
3402 90	3923 90 9	4814 20	6404 19	7318 16	8712 00
3917 21	3924 90	4818 10	6405 10	7318 19	9028 30
3917 23	3925 20	4818 20	6405 90	7318 29	9403 10
3917 29	3925 30	4818 30	6807 10	7321 11	9403 30
3917 32	3925 90	4818 40	7213 10	7321 81	9403 40
3917 39	3926 90 9	4819 30	7213 91	7324 21	9403 50
3918 10	4418 10	4819 40	7307 19	7324 90	9403 60
3918 90	4418 20	4819 50 9	7307 92	8302 41	9403 90 1
3919 90	4421 90	4820 10	7307 99	8311 10	9403 90 2
3920 10	4802 52 2	4822 10	7308 30	8311 20	9404 29
3920 42	4802 52 3	4823 11	7308 90	8403 10	9405 40
3921 11	4802 52 4	4823 51	7309 00	8418 10
3921 12	4802 52 9	4823 60	7310 10	8418 21
3921 13	4805 22 1	4901 10	7310 21	8418 29

PRILOGA B K PROTOKOLU 1

4808 10	7214 20 1	7306 90	7605 19	7606 92	7610 10
4819 10	7214 99 1	7314 20	7605 21	7607 11	7610 90
4819 20 9	7217 10 1	7604 10	7605 29	7607 19	7616 99
4819 50 1	7217 10 9	7604 21	7606 11	7607 20	8309 90
4822 90 1	7306 30	7604 29	7606 12	7608 10	8507 10
4822 90 9	7306 60	7605 11	7606 91	7608 20	8507 20

PRILOGA C K PROTOKOLU 1

2836 50	3917 31	3925 20	6403 59	7308 90
3208 10	3917 32	3925 30	6403 91	7314 20
3208 20	3917 33	3925 90	6403 99	7318 29
3208 90	3917 39	3926 90 9	6404 11	7321 11
3209 10	3918 10	4418 10	6404 19	7604 29 90
3210	3921 11	4418 20	6405 10	8415 10
3214 90	3921 13	4421 90	6405 90	8415 81
3402 20	3921 90	4811 21	7113 11	8418 10
3402 90	3922 10	4814 10	7113 19	8418 21
3824 90	3922 90	4821	7213 10	8418 29
3917 21	3923 10	4823 11	7213 20	8501 52
3917 22	3923 21	4823 51	7213 91	8501 61
3917 23	3923 29	6403 19	7217 10	8504 40
3917 29	3923 90 90	6403 30	7308 30	8507 10

8507 20

8516 10

8516 60

8525 20

8536 10

8536 20

8536 50

9028 30

9403 10

9403 40

9404 29

9405 40

PRILOGA D K PROTOKOLU 1

2523 29	4811 39	7222 30	7306 60	7606 92	8311 20
2715	4811 90	7223	7306 90	7607 11	8515 80
3403 19	4819 10	7227 10	7604 10	7607 19	9018 41
3810 90	4819 20	7227 20	7604 21	7607 20	9018 49
3920 10	7214 10	7227 90	7604 29 10	7608 10	9025 80
3920 20	7214 20	7228 10	7605 11	7608 20	9105 19
3920 69	7214 91	7228 20	7605 19	7610 10	9105 29
3920 71	7215 50	7228 30	7605 21	7610 90 90
3921 19	7215 90	7228 40	7605 29	7616 99
4808 10	7222 11	7228 50	7606 11	7905
4809 20	7222 19	7228 60	7606 12	8309 90
4810 91	7222 20	7306 30	7606 91	8311 10

PRILOGA E K PROTOKOLU 1

Carinska stopnja (%)

OZNAKA HS	1998	1999
2710 00 27 0	3	1.5
2710 00 29 0	3	1.5
2710 00 36 0	3	1.5
2710 00 66 0	3	1.5
2710 00 67 0	3	1.5
2710 00 68 0	3	1.5
2710 00 74 1	1.5	0.75
2710 00 74 9	1.5	0.75
2710 00 76 0	3.9	1.95
2710 00 77 0	4.8	2.4

PROTOKOL 2

1. Izdelki s poreklom iz Republike Slovenije, našteti v Prilogi A k temu protokolu, se uvažajo v Republiko Hrvaško po pogojih, določenih v tej prilogi.

2. Izdelki s poreklom iz Republike Hrvaške, našteti v Prilogi B k temu protokolu, se uvažajo v Republiko Slovenijo po pogojih, določenih v tej prilogi.

Oznaka HS/KN	Carinska stopnja (%)	Količina (tone)
0201	1	500
0203	10	100
0206	1	20
0207	1	300
0209	1	20
0210	1	100
0401.109,209,309	1	12500
0401.2011	5	500
0401.2012	5	500
0402	7	250
0403	7	200
0405	7	100
0406	5	650
od tega
0406.90		350
0409	1	20
0701.90	1	1000
0808.101	1	6000
0808.202	1	500
0810.103	1	250
1101	1	500
1103.11	1	150
1103.13	1	100
1515.29	1	300
1601	10	1350
1602	10	900
od tega
1602.30		350
1604.13	1	100
1604.20	1	50
1704.10	1	100
1704.90	1	250

PRILOGA A K PROTOKOLU 2

Oznaka HS/KN	Carinska stopnja (%)	Količina (tone)
1806	1	450
1901	1	300
1902	10	600
1904.10	1	50
1905.30	1	700
1905.40	1	200
1905.90	1	100
2001	1	300
2002.90	1	150
2003.10	1	20
2005.20	1	30
2005.70	1	20
2005.90	1	100
2007.99	1	100
2008.60	1	50
2009	1	1100
2009.70
2009.80
2009.90
2102	1	500
2103.30	1	50
2103.904	1	600
2104.10	1	250
2105	1	500
2106.90	1	1000
2201.10	1	3500
2202.10	1	4500
2202.90	1	1000
2203	1	6000
2204.10	1	50
2204.21	1	800
2204.29	1	800
2208.90	1	200

1 Izdelki se ne smejo uvažati v Republiko Hrvaško v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra.

2 Izdelki se ne smejo uvažati v Republiko Hrvaško v obdobju od 1. oktobra do 31. decembra.

3 Izdelki se ne smejo uvažati v Republiko Hrvaško v obdobju od 15. maja do 30. junija.

4 Od tega je 300 ton majoneze in 300 ton drugega.

Oznaka HS/KN	Carinska stopnja (%)	Količina (tone)
0201	1	100
0203	10	100
0206	1	20
0207	1	200
0210	1	100
0401.20 11	5	500
0401.20 91	5	500
0402	7	50
0403	7	200
0405	7	100
0406.20	5	50
0406.30	5	300
0406.40	5	100
0406.90	5	200
0701.90	1	1000
0707	1	350
0709.51	1	15
0709.60	1	200
0805.20	1	1000
0808.10	1	1000
0810.101	1	250
1001.90	1	6500
1005.90	1	28000
1101	1	500
1103.11	1	150
1103.13	1	100
1517.10	1	1000
1601	10	50
1602	10	1400
1604.13	1	100
1604.20	1	50
1704.90	1	350
1806	1	450
1901	1	700
od tega
1901.10		400
1902	10	150
1904.10	1	50
1905.30	11	700
1905.90		300
2001	1	300

PRILOGA B K PROTOKOLU 2

Oznaka HS/KN	Carinska stopnja (%)	Količina (tone)
2002.90	1	150
2003.10	1	20
2005.20	1	30
2005.70	1	20
2005.90	1	100
2007.99	1	100
2008.60	1	50
2009	1	1100
2009.70
2009.80
2009.90
2101.30	1	250
2102	1	500
2103.30	1	50
2103.902	1	600
2104.10	1	250
2105	1	500
2106.90	1	1000
2201.10	1	3500
2202.10	1	4500
2202.90	1	1000
2203	1	6000
2204.21	1	220
2207.10	1	1000
2208.20	1	400
2208.60	1	150
2208.70	1	100
2208.90	1	400
2402.20	10	200

1 Izdelki se ne smejo uvažati v Republiko Slovenijo v obdobju od 15. maja do 30. junija.

2 Od tega je 120 ton majoneze in 480 ton drugega (kar se najprej dodeli izdelku z imenom Xxxxxx in nato drugim izdelkom).

PROTOKOL 3

o definiciji pojma "izdelki s poreklom" in načinih upravnega sodelovanja

-----------

VSEBINA

I. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE

- 1. člen Definicije

II. ODDELEK DEFINICIJA POJMA "IZDELKI S

POREKLOM"

- 2. člen Splošne zahteve

- 3. člen Bilateralna kumulacija porekla

- 4. člen V celoti pridobljeni izdelki

- 5. člen Zadosti obdelani ali predelani izdelki

- 6. člen Nezadostni postopki obdelave ali

predelave

- 7. člen Enota kvalifikacije

- 8. člen Dodatki, nadomestni deli in orodje

- 9. člen Garniture

- 10. člen Nevtralni elementi

III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

- 11. člen Načelo teritorialnosti

- 12. člen Neposredni prevoz

- 13. člen Razstave

IV. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU

- 14. člen Splošne zahteve

- 15. člen Postopek za izdajo potrdil o prometu blaga

EUR.1

- 16. člen Naknadno izdana potrdila o prometu blaga

EUR.1

- 17. člen Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga

EUR.1

- 18. člen Izdaja potrdil o prometu blaga EUR.1 na

podlagi predhodno izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu

- 19. člen Pogoji za izjavo na računu

- 20 . člen Pooblaščeni izvoznik

- 21. člen Veljavnost dokazila o poreklu

- 22. člen Predložitev dokazila o poreklu

- 23. člen Uvoz po delih

- 24. člen Izjeme pri dokazilu o poreklu

- 25. člen Spremljajoči dokumenti

- 26. člen Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih

dokumentov

- 27. člen Razlike in formalne napake

- 28. člen Zneski, izraženi v ECU-jih

V. ODDELEK DOGOVORI O UPRAVNEM

SODELOVANJU

- 29. člen Medsebojno sodelovanje

- 30. člen Preverjanje dokazil o poreklu

- 31. člen Reševanje sporov

- 32. člen Kazni

- 33. člen Proste cone

VI. ODDELEK KONČNE DOLOČBE

- 34. člen Pododbor za carinske zadeve in vprašanja

porekla

- 35. člen Priloge

- 36. člen Blago na poti in v skladiščenju

I. ODDELEK SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Definicije

Za namene tega Protokola:

a) "izdelava" pomeni katerokoli vrsto obdelave ali predelave vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

b) "material" pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

c) "izdelek" pomeni izdelek, ki se izdeluje, čeprav je namenjen kasnejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

d) "blago" pomeni materiale in izdelke;

e) "carinska vrednost" pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju VII. člena Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum WTO o carinski vrednosti);

f) "cena franko tovarna" pomeni ceno, ki se plača za izdelek franko tovarna proizvajalcu v pogodbenici, v podjetju katerega se opravi zadnja obdelava ali predelava pod pogojem, da cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

g) "vrednost materialov" pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali, če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v pogodbenici;

h) "vrednost materialov s poreklom" pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v pododstavku g) in se uporablja mutatis mutandis;

i) "dodana vrednost" je cena izdelka franko tovarna, zmanjšana za carinsko vrednost vsakega vključenega izdelka, ki nima porekla države, v kateri so bili ti izdelki pridobljeni;

j) "poglavja" in "tarifne številke" pomenijo poglavja in tarifne številke (štirištevilčne kode), uporabljene v nomenklaturi, ki predstavlja "Harmonizirani sistem poimenovanja in šifrskih oznak blaga", ki se v tem Protokolu navaja kot "Harmonizirani sistem" ali "HS";

k) "uvrščen" se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala v določeno tarifno številko;

l) "pošiljka" pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem transportnem dokumentu, s katerim dobavlja izvoznik te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

m) "ozemlje" vključuje teritorialne vode;

n) "obračunske enote" pomeni protivrednosti Evropske valutne enote (eku).

II. ODDELEK

DEFINICIJA POJMA "IZDELKI S POREKLOM"

2. člen

Splošne zahteve

Za namene izvajanja tega Sporazuma se naslednji izdelki štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenice:

a) izdelki, v celoti pridobljeni v pogodbenici v smislu 4. člena tega Protokola;

b) izdelki, pridobljeni v pogodbenici, ki vsebujejo materiale, ki niso bili v celoti pridobljeni na njenem ozemlju, pod pogojem, da so bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani v pogodbenici v smislu 5. člena tega Protokola;

3. člen

Bilateralna kumulacija porekla

Materiali s poreklom iz pogodbenice, ki uvaža, se štejejo za materiale s poreklom iz pogodbenice, ki izvaža, če so vsebovani v izdelku, ki je bil tam pridobljen. Ne bo treba, da so taki materiali zadosti obdelani ali predelani, pod pogojem, da so bili obdelani ali predelani bolj, kot to določa prvi odstavek 6. člena tega Protokola.

4. člen

V celoti pridobljeni izdelki

1. Šteje se, da so v celoti pridobljeni v pogodbenici:

a) mineralni izdelki, tam pridobljeni iz zemlje ali morskega dna;

b) tam pridelani rastlinski izdelki;

c) tam povržene in vzrejene žive živali;

d) izdelki, pridobljeni iz živih tam vzrejenih živali;

e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njihovimi ladjami zunaj teritorialnih voda držav pogodbenic;

g) izdelki, izdelani na njihovih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavku f);

h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za reciklažo surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi le za protektiranje ali uporabo kot odpadek;

i) odpadki in ostanki pri proizvodnih postopkih, ki tam potekajo;

j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali slojev pod njim zunaj njihovih teritorialnih voda pod pogojem, da imata izključno pravico do obdelave morskega dna ali sloja pod njim;

k) xxxxx, tam izdelano izključno iz izdelkov, omenjenih v pododstavkih a) do j).

2. Izraza "njihova plovila" in "njihove predelovalne ladje" v pododstavkih 1 f) in g) se uporabljata samo za plovila in predelovalne ladje:

a) ki so registrirani ali se vodijo v pogodbenici;

b) ki plujejo pod zastavo pogodbenice;

c) ki so najmanj 50 odstotkov v lasti državljanov pogodbenic ali družbe s sedežem v eni od pogodbenic

in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega odbora ter večina članov takih odborov državljani pogodbenic in, še dodatno, če v primeru osebnih ali kapitalskih družb vsaj polovica kapitala pripada pogodbenicama ali javnim organom ali državljanom pogodbenic;

d) katerih kapitan in častniki so državljani pogodbenic; in

e) katerih najmanj 75 odstotkov članov posadke so državljani pogodbenic.

5 člen

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1. Za namene 2. člena se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji, navedeni v seznamu Priloge II.

Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta Sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov in se nanašajo samo na take materiale. To pomeni, če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki bi lahko bili uporabljeni pri njegovi izdelavi.

2. Ne glede na prvi odstavek se materiali brez porekla, ki se v skladu z v seznamu danimi pogoji za ta izdelek ne bi smeli uporabiti pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabijo pod pogojem:

a) da njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka xxxxxx xxxxxxx,

b) kjer katerikoli od odstotkov, podanih v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke, ki se uvrščajo v

50. do 63. poglavje Harmoniziranega sistema.

3. Prvi in drugi odstavek se ne uporablja v primerih, ki jih določa 6. člen.

6. člen

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1. Šteje se, da so naslednji postopki obdelave ali predelave nezadostni, da bi izdelek pridobil status izdelka s poreklom, ne glede na to, ali je zadoščeno zahtevam iz 5. člena:

a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem (prezračevanje, razprostiranje, sušenje, hlajenje, soljenje, dajanje v

žveplov dioksid ali druge vodne raztopine, odstranjevanje poškodovanih delov in podobni postopki);

b) preprosti postopki, kot so odstranjevanje prahu, sejanje ali prebiranje, razvrščanje, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov), pranje, barvanje, rezanje;

c) i) spremembe v embalaži ter razstavljanje in sestavljanje pošiljk;

ii) preprosto pakiranje v steklenice, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na kartone ali plošče itd. in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

d) pritrjevanje oznak, nalepk in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke ali njihovo embalažo;

e) preprosto mešanje izdelkov ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne, če ena ali več sestavin mešanice ne ustreza pogojem, določenim v tem Protokolu, da bi jih lahko šteli za izdelke s poreklom iz pogodbenic;

f) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek;

g) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v pododstavkih a) do f);

h) zakol živali.

2. Pri ugotavljanju, ali se predelave ali obdelave, opravljene na posameznem izdelku štejejo za nezadostne v smislu prvega odstavka, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v eni od pogodbenic.

7. člen

Enota kvalifikacije

1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega Protokola je določen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto, kadar se določa uvrstitev blaga ob uporabi nomenklature Harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih Harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota pomeni enoto kvalifikacije,

b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo v enako tarifno številko Harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega Protokola vsak izdelek obravnavati posebej.

2. Če je v skladu s splošnim pravilom št.5 Harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek

zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

8. člen

Dodatki, nadomestni deli in orodje

Dodatki, nadomestni in orodje, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, in so del običajne opreme in vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.

9. člen

Garniture

Garniture se v skladu s splošnim pravilom št.3 Harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli. Kljub temu pa takrat, kadar je garnitura sestavljena iz sestavnih delov, ki imajo poreklo in takih brez, velja, da ima garnitura kot celota poreklo pod pogojem, da vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.

10. člen

Nevtralni elementi

Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:

a) energija in gorivo;

b) naprave in oprema;

c) stroji in orodje;

d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

III. ODDELEK ZAHTEVE GLEDE OZEMLJA

11. člen

Načelo teritorialnosti

1. Pogoji, določeni v II. oddelku, ki se nanašajo na pridobitev statusa blaga s poreklom, morajo biti v pogodbenici izpolnjeni neprekinjeno.

2. Če se blago s poreklom, izvoženo iz pogodbenice v drugo državo, vrne, se mora šteti za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

a) da je vrnjeno blago isto blago, kot je bilo izvoženo, in

b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

12. člen

Neposredni prevoz

1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem Sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega Protokola in se prevažajo neposredno med pogodbenicama. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo nedeljeno pošiljko, lahko prevažajo čez druga ozemlja, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršnikoli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja držav pogodbenic.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem odstavku, je treba predložiti carinskim organom države uvoznice:

a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice čez državo tranzita; ali

b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita, ki:

(i) vsebuje natančen opis izdelkov,

(ii) navaja datume raztovarjanja in ponovnega natovarjanja izdelkov in če ustreza, imena ladij ali drugih uporabljenih prevoznih sredstev, in

(iii) potrjuje pogoje, pod katerimi so bili izdelki zadržani v državi tranzita, ali

c) če teh ni, katerekoli dokumente, ki to dokazujejo.

13. člen

Razstave

1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo izven pogodbenic in so po razstavi prodani z namenom uvoza v pogodbenico, pri uvozu veljajo ugodnosti po določbah tega Sporazuma pod pogojem, da se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

a) je izvoznik te izdelke poslal iz pogodbenice v državo, v kateri je razstava in jih tam razstavil;

b) je ta izvoznik izdelke prodal ali drugače odstopil osebi v pogodbenici;

c) so bili izdelki med razstavo ali takoj zatem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo; in

d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni v noben drug namen kot za predstavitev na razstavi.

2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali izpolnjeno v skladu z določbami IV. oddelka in predloženo carinskim organom države uvoznice na običajen način. V njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3. Prvi odstavek se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani v zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov, in v času katerih izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.

IV. ODDELEK DOKAZILO O POREKLU

14. člen

Splošne zahteve

1. Za izdelke s poreklom iz ene pogodbenice veljajo ob uvozu v drugo pogodbenico ugodnosti tega Sporazuma ob predložitvi bodisi:

a) potrdila o prometu blaga EUR.1, katerega vzorec je v Prilogi III; ali

b) v primerih, določenih v prvem odstavku 19. člena, izjave izvoznika, katere besedilo je v Prilogi IV, na računu, obvestilu o odpremi ali drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje zadevne izdelke, da jih je mogoče identificirati (v nadaljevanju "izjava na računu").

2. Ne glede na prvi odstavek za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih, kot jih določa 24. člen, veljajo ugodnosti tega Sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateregakoli od zgoraj navedenih dokumentov.

15. člen

Postopek izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi države izvoznice na podlagi pisne zahteve izvoznika ali njegovega pooblaščenega zastopnika na izvoznikovo odgovornost.

2. V ta namen izpolni izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik potrdilo o prometu blaga EUR.1 in zahtevo za

potrdilo o prometu, katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazci se izpolnijo v enem od uradnih jezikov države pogodbenice ali v angleščini in v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če so pisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti opisani v za to predvideni rubriki brez praznih vmesnih vrstic. Če rubrika ni v celoti zapolnjena, je treba pod zadnjo vrstico opisa potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.

3. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, kjer se izdaja potrdilo o prometu blaga EUR.1, kadarkoli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status izdelkov s poreklom kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.

4. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi pogodbenic, če se izdelki lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.

5. Xxxxxxxx organi, ki izdajo potrdila EUR.1, ukrenejo vse potrebno za preverjanje porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega Protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali kakršenkoli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Xxxxxxxx organi, ki izdajo potrdila EUR.1, tudi zagotovijo, da so obrazci, navedeni v drugem odstavku, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen opisu izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti goljufije.

6. Datum izdaje potrdila o prometu blaga EUR.1 mora biti naveden v rubriki 11 potrdila.

7. Potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.

16. člen

Naknadno izdana potrdila o prometu blaga EUR.1

1. Ne glede na sedmi odstavek 15. člena se potrdilo o prometu blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po opravljenem izvozu izdelkov, na katere se nanaša:

(a) če ni bilo izdano ob izvozu zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin; ali

(b) če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o prometu blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu iz tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2. Za izvajanje prvega odstavka mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se nanaša potrdilo o prometu blaga EUR.1, in navesti razloge za svojo zahtevo.

3. Xxxxxxxx organi lahko izdajo potrdilo o prometu blaga EUR.1 naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4. Potrdila o prometu blaga EUR.1, ki so izdana naknadno, morajo imeti eno od naslednjih navedb:

"IZDANO NAKNADNO", "NAKNADNO IZDANO", "ISSUED RETROSPECTIVELY".

5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v rubriko "Opombe" potrdila o prometu blaga EUR.1.

17. člen

Izdaja dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1

1. V primeru tatvine, izgube ali uničenja potrdila o prometu blaga EUR.1 lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za izdajo dvojnika na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Na ta način izdani dvojnik mora biti označen z eno od naslednjih besed:

"DVOJNIK", "DUPLIKAT", "DUPLICATE".

3. Zaznamek iz drugega odstavka mora biti vpisan v rubriko "Opombe" dvojnika potrdila o prometu blaga EUR.1.

4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje prvotnega potrdila o prometu blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.

18. člen

Izdaja potrdila o prometu blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega ali izdelanega dokazila o poreklu

Če so izdelki s poreklom dani pod nadzor carinskih organov v pogodbenici je mogoče zamenjati prvotno dokazilo o poreklu z enim ali več potrdili o poreklu blaga EUR.1 z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugam znotraj pogodbenice. Nadomestno potrdilo(a) o prometu blaga EUR.1 izdajo carinski organi, pod nadzorom katerih so bili dani izdelki.

19. člen

Pogoji za izjavo na računu

1. Izjavo na računu, omenjeno v pododstavku (b) prvega odstavka 14. člena, lahko da:

(a) pooblaščeni izvoznik v smislu 20. člena ali

(b) katerikoli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja eden ali več paketov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6000 ekujev.

2. Izjavo na računu je možno dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz pogodbenic in izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.

3. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora biti kadarkoli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse primerne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.

4. Izjavo, katere besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik natipkati ali odtisniti na račun, obvestilo o odpremi ali drug trgovinski dokument v eni od jezikovnih različic, ki so navedene v tej prilogi, v skladu z določbami domačega prava države izvoznice. Če je pisana z roko, mora biti napisana s črnilom in s tiskanimi črkami.

5. Izjave na računu morajo imeti originalni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu 20. člena ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da carinskim organom države izvoznice da svoje pisno jamstvo, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno identificirati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali naknadno pod pogojem, da je predložena carinskim organom v državi uvoznici najkasneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.

20. člen

Pooblaščeni izvoznik

1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, ki pogosto odpremlja pošiljke izdelkov po tem Sporazumu, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora zadovoljivo ponuditi carinskim organom vsa jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi izpolnitev drugih zahtev tega Protokola.

2. Xxxxxxxx organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika glede na kakršnekoli pogoje, za katere menijo, da so primerni.

3. Xxxxxxxx organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.

4. Carinski organi spremljajo, kako pooblaščeni izvozniki uporabljajo pooblastila.

5. Carinski organi lahko kadarkoli umaknejo pooblastilo. To morajo storiti, kadar pooblaščeni izvoznik ne daje več jamstev, navedenih v prvem odstavku, ne izpolnjuje pogojev, navedenih v drugem odstavku, ali pooblastilo drugače nepravilno uporablja.

6. Xxxxxxxx organi, pristojni za izvajanje preverjanja dokazil o poreklu v smislu 30. člena tega Protokola se lahko medsebojno obveščajo o spremembah pri podeljevanju pooblastil pooblaščenim izvoznikom in si lahko v ta namen izmenjajo ažurne sezname.

21. člen

Veljavnost dokazila o poreklu

1. Dokazilo o poreklu velja štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in v tem roku mora biti predloženo carinskim organom države uvoznice.

2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po izteku roka za predložitev, določenega v prvem odstavku, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo možno predložiti do postavljenega končnega datuma.

3. V drugih primerih zakasnele predložitve lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.

22. člen

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice v skladu s postopki, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje tega Sporazuma.

23. člen

Uvoz po delih

Kadar se na zahtevo uvoznika in po pogojih, ki jih predpišejo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu pododstavka (a) splošnega pravila št.2 Harmoniziranega sistema, ki sodijo v XVI. in XVII. oddelek ali v tarifni številki 7308 in 9406 Harmoniziranega sistema uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnem uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.

24. člen

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1. Izdelki, ki jih kot majhne pakete posamezniki pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, pod pogojem, da se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da ustrezajo zahtevam tega Protokola, in ni dvoma o resničnosti take izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN23, bivši C2/CP3 ali na list papirja, ki se priloži temu dokumentu.

2. Občasni uvozi, pri katerih gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne štejejo za uvoze v trgovinske namene, če je iz narave in količine izdelkov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3. Nadalje, skupna vrednost teh izdelkov ne sme presegati 500 ekujev, če gre za majhne pakete, ali 1200 ekujev, če gre za izdelke, ki so del osebne prtljage potnikov.

25. člen

Spremljajoči dokumenti

Dokumenti, omenjeni v tretjem odstavku 15. člena in tretjem odstavku 19. člena, ki se uporabljajo z namenom dokazovanja, da se izdelki, zajeti s potrdilom o prometu blaga EUR.1 ali izjavo na računu, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic in izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola, so med drugim lahko:

(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih je opravil izvoznik ali dobavitelj z namenom pridobitve zadevnega izdelka, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali internem knjigovodstvu;

(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, ki so izdani ali izdelani v eni od pogodbenic, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;

(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v eni od pogodbenic, izdani ali izdelani v tej pogodbenici, kjer se uporabljajo v skladu z domačim pravom;

(d) potrdila o prometu blaga EUR.1 ali izjave na računih, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali izdelana v pogodbenici v skladu s tem Protokolom.

26. člen

Hramba dokazil o poreklu in spremljajočih dokumentov

1. Izvoznik, ki vlaga zahtevo za izdajo potrdila o prometu blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente, omenjene v tretjem odstavku 15. člena.

2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave kot tudi dokumente, omenjene v tretjem odstavku 19. člena.

3 Carinski organi države izvoznice, ki izdajajo potrdilo o prometu blaga EUR.1, morajo vsaj tri leta hraniti zahteve, omenjene v drugem odstavku 15. člena.

4. Xxxxxxxx organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o prometu blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bili predloženi.

27. člen

Razlike in formalne napake

1. Če so ugotovljene manjše razlike med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu organu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za izdelke, to ne pomeni ipso facto ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2. Očitne formalne napake, kot so npr. tipkarske, na dokazilu o poreklu ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.

28. člen

Zneski, izraženi v obračunskih enotah

1. Zneske v valuti države izvoznice, ki ustrezajo zneskom, izraženim v obračunskih enotah, določi država izvoznica in jih sporoči državi uvoznici.

2. Kadar so zneski višji od ustreznih zneskov, ki jih je določila država uvoznica, jih mora slednja sprejeti, če so izdelki zaračunani v valuti države izvoznice. Kadar so izdelki zaračunani v valuti ene od držav članic Evropske skupnosti ali EFTA države, mora država uvoznica priznati zneske, ki jih je notificirala ta država ali Evropska komisija.

3. Zneski, ki jih je treba uporabljati v valuti ene od pogodbenic, so protivrednosti zneskov v valuti te države zneskov, izraženih v obračunskih enotah po tečaju na prvi delovni dan v oktobru 1997.

4. Skupni odbor na zahtevo katerekoli pogodbenice pregleda zneske, izražene v obračunskih enotah in njihovo protivrednost v domačih valutah pogodbenic. Skupni odbor ob tem pregledu zagotovi, da se zneski, ki jih je treba uporabljati, ne bodo znižali v nobeni domači valuti in bo nadalje upošteval zaželeno ohranjanje realnih učinkov zadevnih vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v ekujih.

V. ODDELEK

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

29. člen

Medsebojno sodelovanje

1. Xxxxxxxx organi pogodbenic si medsebojno izmenjajo vzorčne odtise žigov, ki jih uporabljajo njihovi carinski organi pri izdajanju potrdil o prometu blaga EUR.1, in naslove

carinskih organov, odgovornih za preverjanja teh potrdil in izjav na računih.

2. Da bi zagotovili pravilno uporabo tega Protokola, si pogodbenici preko pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju verodostojnosti potrdil o prometu blaga EUR.1 ali izjav na računih ter točnosti informacij, ki so tam navedene.

30. člen

Preverjanje dokazil o poreklu

1. Dokazila o poreklu se naknadno preverjajo naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, statusu porekla zadevnih izdelkov ali izpolnitvi drugih zahtev tega Protokola.

2. Zaradi izvajanja določb prvega odstavka morajo carinski organi države uvoznice vrniti potrdilo o prometu blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh dokumentov carinskim organom države izvoznice in, če tako ustreza, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljen dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.

3. Preverjanje opravljajo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati katerokoli dokazilo in opraviti kakršenkoli pregled izvoznikovih poslovnih knjig ali katerikoli drug pregled, za katerega menijo, da je potreben.

4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo začasno prenehali podeljevati preferencialno obravnavo zadevnim izdelkom, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, pogojeno z varnostnimi ukrepi, ki se jim zdijo potrebni.

5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih preverjanja obveščeni takoj, ko je mogoče. Izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in če se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz ene od pogodbenic ter izpolnjujejo druge zahteve tega Protokola.

Če se uporabljajo določbe o kumulaciji v skladu s 3.členom tega Protokola in v zvezi s četrtim odstavkom 15.člena, bo odgovor vseboval tudi kopijo (kopije) potrdila (potrdil) o prometu blaga ali izjave (izjav) na računu, na podlagi katerih je bil izdelan.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostne informacije za določitev verodostojnosti zadevnih dokumentov ali pravo poreklo izdelkov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah, zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.

31. člen

Reševanje sporov

Če pride do sporov glede postopkov preverjanja v smislu 30. člena, ki jih ni mogoče rešiti med carinskimi organi, ki zahtevajo preverjanje, in carinskimi organi, odgovornimi za izvedbo tega preverjanja, ali če se pojavi vprašanje glede razlage tega Protokola, jih je treba predložiti Skupnemu odboru.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo te države.

32. člen

Kazni

Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, da bi pridobil preferencialno obravnavo za izdelke.

33. člen

Proste cone

1. Pogodbenici ukreneta vse potrebno, da zagotovita, da se izdelki, ki jih kot predmet trgovanja zajema dokazilo o poreklu in med prevozom uporabljajo prosto cono na njunem ozemlju, ne zamenjajo z drugimi izdelki ter da na njih ne bodo opravljeni drugi postopki razen običajnih, ki so potrebni za preprečevanje njihovega poslabšanja.

2. Če se z uporabo izjeme od določb prvega odstavka izdelki s poreklom iz ene od pogodbenic uvozijo v prosto cono s priloženim dokazilom o poreklu in se na njih opravijo predelave ali obdelave, bodo zadevne oblasti na izvoznikovo zahtevo izdale novo potrdilo o prometu blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega Protokola.

VI. ODDELEK KONČNE DOLOČBE

34. člen

Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla

V okviru Skupnega odbora se v skladu s petim odstavkom 35.člena tega Sporazuma ustanovi Pododbor za carinske zadeve in vprašanja porekla z namenom, da mu pomaga pri opravljanju njegovih nalog in za zagotovitev stalnega obveščanja in posvetovanja med strokovnjaki.

Sestavljajo ga strokovnjaki iz pogodbenic, odgovorni za vprašanja v zvezi s carinskimi zadevami in vprašanji porekla.

35. člen

Priloge

Priloge I, II, III, IV in V k temu protokolu so njegov sestavni del.

36.člen

Blago na poti in v skladiščenju

Blago, ki ustreza določilom II. Oddelka in ki je na dan začetka veljavnosti tega sporazuma bodisi na poti ali v začasnem skladiščenju v državi pogodbenici, v carinskem skladišču ali prosti coni, se lahko sprejme kot blago s poreklom, pod pogojem, da se v štirih mesecih od tega datuma carinskim organom uvozne države pogodbenice predloži dokazila o poreklu, ki so bila izstavljena naknadno, in katerekoli dokumente, ki dodatno dokazujejo okoliščine prevoza.

PRILOGA I

UVODNE OPOMBE K SEZNAMU V PRILOGI II

Opomba 1:

Seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu

5. člena tega Protokola.

Opomba 2:

2.1 Prva dva stolpca v seznamu opisujeta pridobljeni izdelek. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v Harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje opis blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v 3. ali 4. stolpcu. Kjer je v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu "ex", se pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo samo za del tarifne številke, opisane v 2. stolpcu.

2.2 Če je v 1.stolpcu združenih več tarifnih številk ali pa je navedena številka poglavja in je zato opis izdelkov v 2. stolpcu splošen, se zraven navedena pravila v 3. ali 4. stolpcu uporabljajo za vse izdelke, ki se po Harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke tega poglavja ali v katerekoli tarifne številke, združene v 1. stolpcu.

2.3 Če seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku opis tega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v 3. ali

4. stolpcu.

2.4 Če je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno tako v 3. in 4. stolpcu, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi bodisi pravilo, določeno v 3. stolpcu ali tisto iz

4. stolpca. Če v 4. stolpcu ni pravila, je treba uporabiti pravilo, določeno v 3. stolpcu.

Opomba 3:

3.1 Določbe 6. člena Protokola v zvezi z izdelki, ki so pridobili status blaga s poreklom in so uporabljeni pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v državi pogodbenici.

Na primer:

Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40% cene franko tovarna, je izdelan iz "drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem" iz tarifne številke ex 7224.

Če je bilo to kovanje opravljeno v državi pogodbenici iz in- gota brez porekla, potem je že pridobil poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 na seznamu. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti tovarni ali v drugi tovarni v tej državi pogodbenici. Zato se vrednost ingota brez porekla ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih materia- lov brez porekla.

3.2 Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del obdelave ali predelave in več predelave ali obdelave prav tako dodeli status porekla, nasprotno pa manj predelave ali obdelave ne more dodeliti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je možno na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba tega materiala na zgodnejši stopnji obdelave dovoljena, uporaba takega materiala na kasnejši stopnji pa ni.

3.3 Ne glede na opombo 3.2, če pravilo določa, da se lahko uporabijo "materiali iz katerekoli tarifne številke", se lahko uporabijo materiali iz iste tarifne številke kot izdelek, ki pa morajo upoštevati kakršnekoli posebne omejitve, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje. Seveda pa izraz " izdelava iz materialov iz katerekoli tarifne številke, vštevši druge materiale iz tarifne številke..." pomeni, da se lahko uporabijo samo materiali, uvrščeni v isto tarifno številko kot izdelek z drugačnim opisom, kot je opis izdelka v 2. stolpcu seznama.

3.4 Kadar pravilo na seznamu določa, da se izdelek lahko izdela iz več kot enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi katerikoli material ali več materialov. Ne zahteva pa, da je treba uporabiti vse.

Na primer:

Pravilo za tkanine iz HS 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugi-

mi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To pa ne pomeni, da je treba uporabiti oboje, uporabi se lahko eno ali drugo ali pa oboje.

3.5 Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu (glej tudi opombo 6.2 spodaj v zvezi s tekstilom).

Na primer:

Pravilo za pripravljeno hrano iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje uporabo žitaric in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih do- datkov, ki niso izdelki iz žitaric.

Vendar se to ne uporablja za izdelke, ki so, čeprav ne more- jo biti izdelani iz posameznega materiala, določenega v seznamu, lahko izdelani iz materialov enake narave na zgodnejši stopnji izdelave.

Na primer:

Če gre za oblačila iz dela 62. poglavja, izdelanega iz net- kanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu - čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo - to je na stopnji vlaken.

3.6 Če pravilo v seznamu navaja za največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, dve odstotni postavki, potem se ta odstotka ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla nikoli ne sme preseči najvišje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale, ne smejo biti presežene.

Opomba 4:

4.1 Izraz "naravna vlakna" se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in, razen če ni drugače določeno, zajema vlakna, ki so bila mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.

4.2 Izraz "naravna vlakna" vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, kakor tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.

4.3 Izrazi "tekstilna kaša", "kemični materiali" in "materiali za izdelavo papirja" so v seznamu uporabljeni za opis materialov, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

4.4 Izraz "umetna ali sintetična rezana vlakna" se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne filamente, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

Opomba 5:

5.1 Če se za izdelek v seznamu navaja ta opomba, se za katerekoli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njihovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, ne presegajo 10% skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov, ne uporabljajo pogoji, določeni v 3. stolpcu seznama (glej tudi opombi 5.3 in

5.4 spodaj).

5.2 Vendar pa se odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Osnovni tekstilni materiali so:

– svila

– volna

– groba živalska dlaka

– fina živalska dlaka

– konjska žima

– bombaž

– materiali za izdelavo papirja in papir

– lan

– konoplja

– juta in druga tekstilna vlakna iz ličja

– sisal in druga tekstilna vlakna iz rodu agav

– kokosova vlakna, abaka, ramija in druga rastlinska tek- stilna vlakna

– sintetični filamenti

– umetni filamenti

– sintetična rezana vlakna iz polipropilena

– sintetična rezana vlakna iz poliestra

– sintetična rezana vlakna iz poliamida

– sintetična rezana vlakna iz poliakrilonitrila

– sintetična rezana vlakna iz poiimida

– sintetična rezana vlakna iz politetrafluoretilena

– sintetična rezana vlakna iz polifenilensulfida

– sintetična rezana vlakna iz polivinilklorida

– druga sintetična rezana vlakna

– umetna rezana vlakna iz viskoze

– druga umetna rezana vlakna

– preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti polietra, povezana ali ne

– preja iz poliuretana, laminirana s fleksibilnimi segmenti poliestra, povezana ali ne

– izdelki iz tarifne številke 5605 (metalizirana preja), ki vključujejo trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z alu- minijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so

plasti zlepljene s prozornim ali obarvanim lepilom med dvema plastičnima slojema

– drugi izdelki iz tarifne številke 5605. Na primer:

Preja iz tarifne številke 5205, izdelana iz bombažnih vlaken iz tarifne številke 5203 in sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5506, je mešana preja. Zato se lahko sin- tetična rezana vlakna brez porekla, ki ne zadovoljujejo pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tekstilne kaše) uporabijo do 10% teže preje.

Na primer:

Volnena tkanina iz tarifne številke 5112, izdelana iz volnene preje iz tarifne številke 5107 in sintetične preje iz sintetičnih rezanih vlaken iz tarifne številke 5509, je mešana tkanina. Zato se lahko sintetična preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz kemičnih materialov ali tek- stilne kaše) ali volnena preja, ki ne zadovoljuje pravil o poreklu (ki zahtevajo izdelavo iz naravnih vlaken, nemikanih ali nečesanih ali kako drugače pripravljenih za predenje), ali kombinacija obeh prej uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10% teže tkanine.

Na primer:

Taftana tekstilna tkanina iz tarifne številke 5802, izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz bombažne tka- nine iz tarifne številke 5210, je mešan izdelek le, če je bom- bažna tkanina sama mešana tkanina, izdelana iz prej, uvrščenih v dve različni tarifni številki ali če so uporabljene bombažne preje same mešanice.

Na primer:

Če bi bila ta taftana tekstilna tkanina izdelana iz bombažne preje iz tarifne številke 5205 in iz sintetične tkanine iz tarifne številke 5407, bi očitno bila uporabljena preja iz dveh različnih osnovnih tekstilnih materialov in je v skladu s tem taftana tekstilna tkanina mešan izdelek.

Na primer:

Taftana preproga, narejena tako iz umetne preje kot iz bom- bažne preje, na podlagi iz jute, je mešan izdelek, ker so up- orabljeni trije osnovni tekstilni materiali. Tako se vsak material brez porekla, ki je na kasnejši stopnji izdelave, kot dovoljuje pravilo, lahko uporabi pod pogojem, da njihova skupna teža ne presega 10 % teže tekstilnih materialov v preprogi. Tako bi lahko uvozili podlago iz jute, umetno prejo in/ali bombažna vlakna na tej stopnji izdelave, pod pogojem, da se upošteva pogoj glede teže.

5.3 Za izdelke, ki vsebujejo "prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti polietra, povezano ali ne", je to odstopanje pri preji 20 %.

5.4 Za izdelke, ki vsebujejo "trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene z lepilom med dvema plastičnima slojema", je to odstopanje pri traku 30 %.

Opomba 6:

6.1 Tekstilni izdelki, ki so v seznamu označeni z opombo pod črto, ki se nanaša na to opombo, in tekstilni materiali, z izjemo podlog in medvlog, ki ne ustrezajo pravilu za izdelan izdelek, določenem v seznamu v 3. stolpcu, se lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka, ter da njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka xxxxxx xxxxxxx.

6.2 Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v 50. do 63. poglavje, lahko prosto uporabljajo pri izdelavi tekstilnih izdelkov, ne glede na to, ali vsebujejo tekstil ali ne.

Na primer:

Če pravilo iz seznama določa, da mora biti za določen tek- stilni izdelek, kot so na primer hlače, uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kot so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje. Iz istega ra- zloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običa- jno vsebujejo tekstil.

6.3 Če se uporablja odstotno pravilo, je treba pri izračunu vrednosti vključenih materialov brez porekla upoštevati tudi vrednost materialov, ki niso uvrščeni v 50. do 63. poglavje.

Opomba 7:

7.1 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so "specifični procesi" naslednji:

a) vakuumska destilacija;

b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja1;

c) razbijanje (kreking);

d) preoblikovanje (reforming);

e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;

f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

g) polimerizacija;

h) alkilizacija;

i) izomerizacija.

7.2 Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so "specifični procesi" naslednji:

a) vakuumska destilacija;

b) ponovna destilacija z zelo natančnim procesom frakcioniranja2;

c) razbijanje (kreking);

d) preoblikovanje (reforming);

e) ekstrakcija s pomočjo izbranih topil;

f) proces, ki vsebuje vse naslednje postopke: obdelavo s koncentrirano žveplovo kislino, oleumom ali žveplovim anhidridom; nevtralizacijo z alkalnimi sredstvi, razbarvanje in očiščevanje z naravno aktivno prstjo, aktivirano prstjo, aktiviranim ogljem ali boksitom;

g) polimerizacija;

h) alkilizacija;

ij) izomerizacija;

k) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, razžveplanje z vodikom, ki povzroči redukcijo vsaj 85 % vsebine žvepla pri obdelanih izdelkih (metoda ASTM D 1266-59 T);

l) samo za izdelke, ki se uvrščajo v tarifno številko 2710, deparafinizacija s postopkom, ki ni filtriranje;

m) samo za težka olja, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava z vodikom pri pritisku nad 20 barov in temperaturi nad 250 °C, z uporabo katalizatorja, razen obdelave za razžveplanje, kadar vodik predstavlja aktivni element v kemični

reakciji. Vendar se nadaljnja obdelava olj za mazanje iz tarifne številke ex 2710 (npr. končna obdelava z vodikom ali razbarvanje), še posebno takrat, kadar se želi izboljšati barva ali obstojnost, ne obravnava kot specifični proces;

n) samo za goriva, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, atmosferska destilacija pod pogojem, da manj kot 30 vol.% izdelkov, vključno z izgubami, destilira pri 300 °C po metodi ASTM D 86;

o) samo za težka olja razen plinskih olj in kurilnih olj, ki se uvrščajo v tarifno številko ex 2710, obdelava s pomočjo visokofrekvenčnih razelektritev skozi krtačke.

7.3 Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403, porekla ne podelijo enostavne operacije, kot so: čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, ohranjanje vsebine žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebino žvepla, katera koli kombinacija teh operacij ali podobne operacije.

1. Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k

27. poglavju kombinirane nomeklature

2. Glej dodatno pojasnjevalno opombo 4 (b) k

27. poglavju kombinirane nomeklature