OBČINA IG

da je Xxxxxx Ig sprejela Odloka o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ig (Uradni list RS št. 36/21, v nadaljnjem besedilu: Xxxxx);
da je Občina Ig kot koncedent dne 25.03. 2021, pod številko objave JN001817/2021-U01 objavila javni razpis za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ig;
da je koncedent dne ……...... izdal odločitev o izboru koncesionarja;
da je odločitev o izboru koncesionarja z dne ............... postala dokončna in pravnomočna dne ..............;
da je bila dne …………….. izdana odločba o podelitvi koncesije ………..;
da so objekti v katerih se bodo, v okviru celovitega koncesijskega razmerja, zagotavljale storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine IG, razdeljeni:
- na objekte iz seznama A) celovite energetske sanacije, ki bodo predvidoma sofinancirana v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, in ki so opredeljeni v pogodbi za objekte iz seznama A) in
- na objekte iz seznama B) delne energetske sanacije, ki bodo financirani izključno iz sredstev koncesionarja, in ki so opredeljeni v pogodbi za objekte iz seznama B),
da se zaradi administrativnih razlogov in lažjega spremljanja projekta v okviru predmetnega koncesijskega razmerja sklepata dve ločeni pogodbi, za vsak seznam objektov posebej, ki skupaj tvorita celovito koncesijsko razmerje (v nadaljevanju: celovito koncesijsko razmerje) ;
da stranki sklepata to pogodbo za izvajanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije za objekte iz seznama objektov A;
da pa stranki sočasno s to pogodbo sklepata tudi naslednjo pogodbo:
- Koncesijsko pogodbo za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti občine Ig za skupino objektov B
da bo operacija predvidoma sofinancirana v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«.

člen

(namen pogodbe)

S to pogodbo koncedent in koncesionar podrobneje urejata medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ig (v nadaljevanju: koncesija). Namen sklenjene pogodbe je celovita energetska sanacija javnih objektov lasti Občine Ig, kot izhaja iz Priloge 1A: Program izvajanja koncesije.

člen

(definicija pojmov)

Pojmi, uporabljeni v tej pogodbi, imajo isti pomen, kot ga določa Odlok.

II. OBMOČJE KONCESIJE

člen

(območje koncesije)

Koncesija za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ig se podeli za javne objekte v lasti Občine Ig, kot so navedeni v Prilogi 1A: Program izvajanja koncesije (v nadaljevanju: objekti).

III. PREDMET KONCESIJE

člen

(predmet koncesijske pogodbe)

S to pogodbo koncedent podeljuje, koncesionar pa sprejema koncesijo za izvedbo projekta pogodbenega zagotavljanja prihrankov rabe energije z namenom energetske sanacije javnih objektov v lasti Občine Ig iz Priloge 1A k tej pogodbi.

Predmet koncesijskega razmerja iz prejšnjega odstavka zajema:

izvedbo investicij v pogodbeno dogovorjene ukrepe energetske sanacije objektov (1. faza), ki zajemajo izvedbo gradbenih in tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za izboljšanje energetske učinkovitosti objektov in doseganje prihranka pri rabi ter stroških energije v obsegu, kot je dogovorjeno s to koncesijsko pogodbo (v nadaljnjem besedilu: ukrepi);
izvajanje storitev energetskega pogodbeništva (2. faza), ki zajema:

storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije,
storitve (tekočega in investicijskega) vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka energije, skladno s Programom izvajanja koncesije
storitve energetskega upravljanja objektov.

Dobava energentov ni predmet koncesijskega razmerja.

Predmet pogodbe vključuje:

Izvedba investicij v pogodbeno dogovorjene ukrepe energetske sanacije objektov

Koncesionar prevzema obveznost izvedbe vseh pogodbeno dogovorjenih ukrepov energetske sanacije objektov, kot so po posameznih objektih opredeljeni v Prilogi 1A k tej pogodbi.

Vsi ukrepi energetske sanacije objektov morajo biti izvedeni na način, da se zagotavlja ustrezen standard bivalnega ugodja za končne uporabnike objektov, s poudarkom na udobju in kakovosti bivanja in dela, skladno z veljavnimi predpisi in standardi, ki veljajo za posamezno dejavnost, ki se izvaja v objektu, predvsem pa:

koncesionar ne sme znižati ravni (temperature v prostorih, prezračevanje), ki je predpisana z veljavnimi standardi in smernicami oz. drugim veljavnimi predpisi. V kolikor ti pogoji pred ukrepi niso bili doseženi, je potrebno to upoštevati pri referenčnih količinah;
koncesionar mora upoštevati Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Uradni list RS, št. 42/02, 105/02, 110/02 – ZGO-1, 61/17 – GZ in in 199/21 – GZ-1);
koncesionar s svojimi ukrepi ne sme znižati standarda osvetlitve, ki je predpisan z veljavnimi standardi oz. drugim veljavnimi predpisi. V kolikor ti pogoji pred izvedbo ukrepov niso bili doseženi, je potrebno to upoštevati pri referenčnih količinah;
pri energetski sanaciji stavb koncesionar ne sme poslabšati naravne osvetlitve prostorov (treba je analizirati razpoložljivost dnevne svetlobe v prostorih pred sanacijo in jo z načrtovanimi ukrepi energetske sanacije ohraniti ali izboljšati);
koncesionar mora upoštevati zahteve in priporočila za bivalno ugodje in izvajanje ukrepov v stavbah vzgoje in izobraževanja, pri čemer mora koncesionar v primeru različnih zahtev bivalnega ugodja upoštevati strožje zahteve;
koncesionar mora upoštevati Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Uradni list RS, št. 89/99, 39/05 in 43/11 – ZVZD-1).

Zgoraj opredeljene standarde ugodja in kakovosti bivanja ter dela zagotavlja koncesionar zgolj v primeru, če so povezani z izvedbo posameznih ukrepov in koncesionar z izvedbo ukrepov lahko nanje zagotovi.

V kolikor so referenčne vrednosti porabe energije ocenjene in še ni uvedenih meritev, je koncesionar dolžan v roku 3 (treh) mesecev od podpisa pogodbe vgraditi merilne naprave.

Investicijska vrednost ukrepov energetske sanacije po posameznih objektih, kakor izhaja iz Priloge 1A k tej pogodbi, znaša:

a) Seznam objektov A: celovite energetske sanacije:

Št.	Naziv objekta	Naslov	Investicijska vrednost ukrepov energetske sanacije v EUR brez DDV
1	Občinska stavba Ig	Govekarjeva 6, 1292 Ig
2	Športna dvorana Ig	Troštova 24, 1292 Ig
3	POŠ Golo	Golo 37, 1292 Ig
4	POŠ Iška vas	Iška vas 2, 1292 Ig
5	POŠ Xxxxxxxx	Xxxxxxxx 30, 1292 Ig
SKUPAJ:

Opomba: Zaradi zakorožitev na dve decimalni mesti so možna manjša odstopanja.

Storitve energetskega pogodbeništva

Koncesionar je dolžan izvedbo storitev energetskega pogodbeništva iz druge alineje 2. odstavka tega člena (2. faza) pričeti izvajati po uspešno zaključeni izvedbi ukrepov energetske sanacije objektov iz prve alineje drugega odstavka tega člena in po uspešno izvedenem prevzemu izvedenih ukrepov na objektih (1. faza), skladno s 7. členom te pogodbe. Prevzem se šteje za zaključenega, ko je prevzet zadnji objekt iz Priloge 1A.

V skladu s to pogodbo koncesionar jamči za zmanjšanje rabe energije in s tem povezanih stroškov energije ter zagotavlja spremljanje stanja, pregled delovanja energetskih naprav in sistemov (storitve pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije). Koncesionar se obvezuje, da bo po izvedenih ukrepih energetske sanacije objektov dosežen zagotovljen pogodbeni prihranek energije po posameznih objektih in stroških oskrbe z energijo, kakor izhaja iz Priloge 1A k tej pogodbi in skupno znaša:

a) Seznam objektov A: celovite energetske sanacije:

Št.	Naziv objekta	Naslov	Zagotovljen pogodbeni prihranek energije v EUR brez DDV	Zagotovljen pogodbeni prihranek energije v kWh
1	Občinska stavba Ig	Govekarjeva 6, 1292 Ig
2	Športna dvorana Ig	Troštova 24, 1292 Ig
3	POŠ Golo	Golo 37, 1292 Ig
4	POŠ Iška vas	Iška vas 2, 1292 Ig
5	POŠ Xxxxxxxx	Xxxxxxxx 30, 1292 Ig
SKUPAJ:

Opomba: Zaradi zakorožitev na dve decimalni mesti so možna manjša odstopanja.

V skladu s to pogodbo je koncesionar dolžan zagotavljati redno in investicijsko vzdrževanje izvedenih ukrepov ter izvajati strokovni nadzor nad izvedenimi deli (storitve vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje prihranka energije), skladno s Programom izvajanja koncesije, pri čemer se kot redna vzdrževalna dela na objektih štejejo tista vzdrževalna dela, ki služijo ohranjanju funkcionalne sposobnosti izvedenih ukrepov in zagotavljajo njihovo normalno ter nemoteno delovanje in obratovanje ter načrtovan pogodbeni prihranek energije. Koncesionar je dolžan ukrepe v celotni pogodbeni dobi izvajati in vzdrževati na način, da se zagotavlja enaka ali višja raven kakovosti ugodja za končne uporabnike objektov, s poudarkom na udobju in kakovosti bivanja in dela, skladno z veljavnimi predpisi in standardi, ki veljajo za posamezno dejavnost, ki se izvaja v objektu.

Storitve rednega vzdrževanja izvedenih ukrepov za doseganje pogodbenega prihranka energije obsegajo predvsem:

redno pregledovanje delovanja objektov in naprav;
popravilo oziroma menjavo sestavnih delov objektov in naprav, skladno z navodili proizvajalca in v primerih, ko ne dosegajo zahtevane ravni učinkovitosti in delovanja;
redna vzdrževalna dela, servis in čiščenje energetsko pomembnih delov objektov in naprav;
intervencije za odpravo okvar in napak na objektih in napravah.

Morebitne naknadne investicije oziroma posodobitve naprav in objektov, ki niso predmet te koncesijske pogodbe, se koncesionar zavezuje prevzeti v upravljanje. V tem primeru se razmerja uredijo z aneksom k tej koncesijski pogodbi, s katerim se opredelijo pravice in dolžnosti pogodbenih strank in vpliv na izračun prihrankov in plačila po tej pogodbi.

Koncesionar se zavezuje v okviru te pogodbe izvajati tudi storitve energetskega upravljanja objektov za vse objekte iz Priloge 1A in izvedene ukrepe iz Priloge 1A.

Storitve energetskega upravljanja objektov se opravljajo v skladu s Prilogo 1A, zlasti pa zajemajo:

izvajanje potrebnega nadzora (vloga administratorja) in zagotavljanje podatkov za potrebe energetskega knjigovodstva, pri čemer mora koncesionar koncedenta opozoriti v primeru ugotovljenih večjih odstopanj od običajne rabe energije;
pripravo predlogov letnih in petletnih programov in letnega plana vzdrževanja;
pripravo poročila o realizaciji izvedenega letnega plana vzdrževanja;
predloge dodatnih investicijskih ukrepov za znižanje rabe energije;
prijavljanje škodnih dogodkov pri zavarovalnici v primeru povzročene škode na napravah in objektih;
postopni prevzem in vodenje obstoječega sistema energetskega knjigovodstva za objekte iz Priloge 1A oziroma vzpostavitev ustreznega sistema;
vodenje evidence rabe energije po posameznih objektih;
vodenje evidence pogodbeno zagotovljenega prihranka energije po posameznih objektih in za vse objekte skupaj;
spremljanje stanja, analiza delovanja energetskih naprav in na osnovi rezultatov, priprava petletnih planov in letnih planov investicijskega vzdrževanja energetskih sistemov, naprav in instalacij na objektih koncedenta iz Priloge 1A;
v okviru izvajanja koncesionirane dejavnosti zagotoviti spoštovanje kazalnikov oziroma ciljev, vezanih na sofinanciranje v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«;
sestanke s predstavnikom koncedenta in predstavitev rezultatov 1 x (enkrat) letno.

Koncesionar je dolžan po tej koncesijski pogodbi vzpostaviti zgoraj navedene storitve energetskega upravljanja objektov, v enem letu po uvedbi koncesionarja v posel.

člen

(uvedba koncesionarja v posel)

Koncedent je dolžan v roku 10 (deset) dni od veljavnosti koncesijske pogodbe skladno z 9. členom te pogodbe pričeti z uvedbo koncesionarja v posel, o čemer se sestavi zapisnik o uvedbi v posel, katerega sestavni del so zapisniki za vsak objekt posebej (v nadaljevanju skupaj: zapisnik o uvedbi v posel). Postopek uvedbe v posel vodi komisija, sestavljena iz članov koncedenta in koncesionarja. Uvedba v posel se izvede skladno s terminskim planom iz Priloge 3.

Uvedba koncesionarja v posel obsega:

popis vseh objektov in naprav, ki so potrebni za izvajanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov;
opis funkcionalnega stanja vseh objektov in naprav iz prejšnje alineje, vključno z morebitnimi pripombami koncedenta ali koncesionarja glede neustreznega stanja posamezne stvari;
popis vseh premičnih stvari, ki so kot pritikline namenjene izvrševanju koncesionirane dejavnosti po pogodbi;
popis tehnične in druge dokumentacije, ki je povezana z objekti, napravami in premičninami iz prejšnjih točk;
dati koncesionarju na razpolago vso tehnično, projektno in drugo dokumentacijo in informacije, s katero koncedent ali uporabniki objektov razpolagajo na dan podpisa te pogodbe;
zagotoviti koncesionarju pravico do neoviranega dostopa do objektov iz Priloge 1A v obsegu, potrebnem za izvedbo ukrepov po tej pogodbi in izvajanje storitve energetskega pogodbeništva;
prepustitev posesti nad obstoječimi napravami, potrebnimi za izvajanje pogodbenega zagotavljanja prihrankov, s čimer koncesionar pridobi dolžnostno upravičenje, da razpolaga, upravlja in redno vzdržuje navedene naprave in opremo;
izvedbo meritev obstoječih standardov ugodja na točkah, ki jih skupaj določita koncedent in koncesionar v vseh objektih in se uporabijo kot osnova za določanje referenčnih standardov ugodja, kot izhaja iz Priloge 1A;
potrditev projekta za izvedbo del (PZI), ki ga je v času izvedbe javnega razpisa za izbor koncesionarja za vsak objekt pripravil koncesionar in potrdil koncedent in kateri obsega izvedbo vseh dogovorjenih ukrepov na vseh objektih.

Komisija mora svoje delo opravljati na način, ki ne moti izvrševanja delovnega procesa v objektih. Zapisnik o uvedbi v posel podpišejo vsi člani komisije.

Vsaka stranka te pogodbe nosi svoj del stroškov v zvezi s financiranjem komisije za uvedbo v posel.

Šteje se, da je koncesionar uveden v posel, ko so izpolnjeni vsi pogoji iz drugega odstavka tega člena in prevzeti vsi objekti iz Priloge 1A, kar se potrdi s podpisom zapisnika o uvedbi v posel. Prevzem objektov se izvede skladno s terminskim planom iz Priloge 3.

Koncedent se glede dostopa koncesionarja do objektov iz Priloge 1A te pogodbe, v obsegu, potrebnem za izvedbo ukrepov po tej pogodbi, odpoveduje posestnemu varstvu in izrecno dovoljuje dostop koncesionarju, pod pogojem, da je poseg potreben za izvajanje te pogodbe ter na način, da ne moti izvajanja rednih dejavnosti v objektih oz. je morebitno motenje usklajeno s koncedentom in uporabnikom.

člen

(prevzem ukrepov)

Vse izvedene ukrepe prevzame koncedent po ustreznih preskusih in meritvah, ki jih zahtevajo predpisi in pravila stroke. S prevzemom ukrepov koncedent preveri in potrdi, da so bili s strani koncesionarja s to pogodbo dogovorjeni ukrepi v celoti izvedeni.

Koncesionar je dolžan po izvedenih ukrepih na posameznem objektu koncedenta obvestiti, da je izvedba ukrepov končana in mu skupaj z obvestilom predložiti vso potrebno tehnično dokumentacijo za izvedbo prevzema in sicer:

datum prevzema ukrepov energetske sanacije objektov (zaključka izvedbe investicij v pogodbeno dogovorjene ukrepe) in skrajni rok za začetek zagotavljanja storitev energetskega pogodbeništva;
projekte izvedenih del in navodila za obratovanje in vzdrževanje objektov in naprav;
dokazila, skladno z veljavno zakonodajo in gradbenim dovoljenjem, če je bilo izdano (npr. dokazilo o zanesljivosti objekta,...);
tehnološki opis izvedenih ukrepov;
seznam vgrajenih elementov in opreme;
tehnične informacije, podatke o napravah, potrebne ateste in druga dokazila o tehnični ustreznosti in skladnosti;
poročilo o morebitnih meritvah;
drugo dokumentacijo skladno s pravili stroke in običaji (npr.ateste, certifikate, navodila za vzdrževanje in uporabo, garancijske liste, …).

V primeru zamenjave ali posodobitve posamezne naprave koncesionar prevzema stroške odvoza, odlaganja in razgradnje ali predelave zamenjanih ali posodobljenih naprav in opreme ter druge s tem povezane stroške.

Po prejemu vse potrebne tehnične dokumentacije ter obvestila, da so ukrepi izvedeni, Komisija za prevzem (v nadaljnjem besedilu: Komisija), sestavljena iz predstavnikov pogodbenih strank in nadzora, izvede kakovostni in kvantitativni pregled.

V primeru, da se pri pregledu ugotovi morebitne napake, nepravilnosti, pomanjkljivosti ali druge neskladnosti (v nadaljnjem besedilu: pomanjkljivosti), je koncesionar dolžan v primernem roku, ki ga določita stranki, odpraviti vse ugotovljene pomanjkljivosti. Po odpravi vseh pomanjkljivosti je koncesionar dolžan koncedentu predložiti obvestilo o odpravi pomanjkljivosti ter morebitna dokazila.

Prevzem ukrepov za vsak posamezen objekt je uspešen, ko se z zapisnikom o prevzemu ukrepov na objektu ugotovi, da koncedent nima na izvedene ukrepe in predloženo dokumentacijo po vsebini in po obsegu nobenih pripomb.

V primeru, da se ob izvedbi prevzema ukrepov ugotovijo morebitne nebistvene pomanjkljivosti, se pogodbeni stranki lahko dogovorita, da le-te ne zadržijo uspešne izvedbe prevzema ostalih ukrepov ter določita razumen rok za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Pogodbeni stranki lahko tudi ugotovita, da prevzem ukrepov na določenem objektu iz objektivnih razlogov ni mogoč, kar ugotovita v zapisniku. V takšnem primeru se stranki lahko dogovorita, da le-te ne zadržijo uspešne izvedbe prevzema ostalih ukrepov ter določita razumen rok za prevzem ukrepov na takšnem objektu, predajo objektov, ki niso bili predmet predaje ob prvem prevzemu ukrepov, pa pogodbeni stranki izvedeta s smiselno z uporabo določil tega člena.

Koncedent ima pravico, da najame zunanje strokovnjake za izvedbo prevzema ukrepov.

V primeru spora glede vsebine prevzemnega zapisnika lahko pogodbeni stranki, za razjasnitev spornega vprašanja, angažirata neodvisnega tretjega strokovnjaka, ki poda mnenje glede spornega vprašanja.

Prevzem se šteje za uspešno zaključenega, ko so prevzeti vsi ukrepi za objekte po seznamu iz Priloge 1A, pri čemer se za datum prevzema šteje prvi dan v mesecu, ki sledi mesecu, ko je bil podpisan zapisnik o prevzemu.

IV. NARAVA, VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

člen

(narava koncesijske pogodbe)

Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato so v njej opredeljeni določeni javnopravni elementi, s katerimi se varuje javni interes. Koncesionar s podpisom te pogodbe potrjuje, da je seznanjen z navedenim dejstvom in da prevzema tveganja, ki iz tega izhajajo v obsegu, kot je opredeljen s to pogodbo.

V primeru neskladja med Odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe Odloka, kot veljajo v trenutku sklenitve koncesijske pogodbe. Morebitne kasnejše spremembe Xxxxxx se presojajo po pravilih in s posledicami, ki veljajo za enostranske posege v koncesijsko razmerje.

člen

(vzpostavitev in trajanje koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba se sklene za obdobje 15 let.

Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem, ko obe pogodbeni stranki podpišeta koncesijsko pogodbo in sta kumulativno izpolnjenja naslednja odložna pogoja:

da bo koncedent pridobi sredstva za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti in rabi občin, v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«.
da koncesionar v roku 15 dni od pisnega poziva koncedenta v skladu s terminskim planom iz priloge 5 predloži finančno zavarovanje za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti - ukrepov energetske sanacije objektov (1. faza), kakor je opredeljeno v 68. členu te pogodbe, in dokazila o sklenjenih zavarovanjih, kakor je opredeljeno v 22. in 23. členu te pogodbe. V nasprotnem primeru je koncedent upravičen do unovčenja finančnega zavarovanja za resnost ponudbe.

Koncesijsko obdobje začne teči z dnem uvedbe koncesionarja v posel ter zajema tako obdobje izvedbe ukrepov energetske sanacije vseh objektov, kakor izhajajo iz Priloge 1A te pogodbe, kot tudi obdobje izvajanja storitve energetskega pogodbeništva (2. faza).

Obveznosti, ki izhajajo iz sklenjene pogodbe, se izvedejo skladno s terminskim planom iz Priloge 3 k tej koncesijski pogodbi.

Pri posameznem objektu se kot datum dokončanja izvedbe ukrepov energetske sanacije upošteva datum, ko koncesionar skladno s Prilogo 1A izvede vse dogovorjene ukrepe in jih koncedent uspešno prevzame.

Obveznost izvajanja storitve energetskega pogodbeništva (2. faza) in posledično obveznost merjenja ter obračuna prihrankov nastopi po uspešni izvedbi in prevzemu ukrepov energetske sanacije (1. faza), kot določa 7. člen pogodbe.

Tveganje zamude pri izvedbi 1. faze in posledično skrajšanja obdobja 2. faze nosi koncesionar, razen v primeru zamude, ki bi izvirala iz sfere koncedenta ali bi bila zamuda posledica višje sile ali spremenjenih okoliščin. V primeru zamude zaradi ovir pri pridobivanju dovoljenj, ki niso posledica malomarnega ravnanja koncesionarja, se rok za izvedbo 1. faze ustrezno podaljša.

V primeru zamude lahko koncedent, skladno z 68. členom in 69. členom te pogodbe, koncesionarju obračuna pogodbeno kazen za nastalo zamudo oziroma unovči dano finančno zavarovanje za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti.

člen

(sprememba koncesijske pogodbe)

Koncedent ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih:

spremembe predpisov, ki bistveno vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe;
v primeru dodatnih investicij in storitev, ki niso bile vključene v prvotno koncesijsko pogodbo;
spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.

Koncedent lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.

V primeru spremembe pogodbe je treba ohraniti finančno ravnovesje pogodbe.

Nedopustne so spremembe koncesijske pogodbe, pri katerih:

bi se spremenila splošna narava koncesije;

bi sprememba uvajala pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka podelitve koncesije, omogočili udeležbo drugih ponudnikov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku podelitve koncesije pritegnili še druge udeležence;
bi se zaradi spremembe ekonomsko ravnotežje koncesije spremenilo v korist koncesionarja na način, ki ni bil predviden v prvotni koncesiji;
bi bil zaradi spremembe znatno razširjen obseg koncesije;
bi se zamenjal koncesionar, razen pod pogoji, določenimi v 55. členu te pogodbe;
bi se bistveno spremenila razdelitev tveganj med strankama.

člen

(podaljšanje koncesijskega razmerja)

Trajanje razmerja se lahko podaljša največ za polovico dogovorjenega koncesijskega obdobja iz prvega odstavka 9. člena, če za to obstajajo utemeljeni razlogi.

Utemeljeni razlogi so podani npr. v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu ali zamude, ki izhaja iz sfere koncedenta. Obseg in vsebina dodatnih vlaganj ter obdobje podaljšanja se opredelijo z aneksom k tej pogodbi.

Koncesijsko razmerje se podaljša tudi zaradi ukrepov koncedenta ali drugih oblastnih ukrepov, zaradi katerih koncesionar razmerja začasno ni mogel izvajati. Nadalje se koncesijsko razmerje lahko podaljša, v kolikor koncesionar začasno ni mogel izvajati nalog iz Odloka in te koncesijske pogodbe zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih ali spremenjenih okoliščin. V teh primerih se trajanje razmerja podaljša za čas začasne nezmožnosti izvajanja nalog po Odloku in tej koncesijski pogodbi, upoštevaje posledice teh okoliščin, ki bi lahko vplivale na finančno ravnovesje pogodbe, kar se opredeli z aneksom k tej pogodbi.

V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa.

člen

(začasna prekinitev izvajanja koncesije)

Koncesijsko obdobje začasno ne teče v času, ko je koncesionarju zaradi višje sile, bistveno spremenjenih ali nepredvidljivih okoliščin ali zaradi ukrepov koncedenta oziroma drugih oblastnih ukrepov povsem onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje nalog iz Odloka ali te koncesijske pogodbe.

V. MODEL IN LASTNIŠTVO

člen

(model in lastništvo)

Koncesija gradenj po tej pogodbi se izvaja bodisi:

po modelu DFBOT (model: projektiraj-financiraj-zgradi-energetsko upravljaj-prenesi v last koncedenta), pri čemer bodo izvedeni ukrepi po modelu DFBOT postali lastnina koncedenta po preteku koncesijskega obdobja. Model DFBOT se uporablja predvsem v primerih, ko v okviru predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo prišlo do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino;
po modelu DFBTO (model: projektiraj-financiraj-zgradi-prenesi v last koncedenta-energetsko upravljaj), pri čemer bodo izvedeni ukrepi po modelu DFBTO postali lastnina koncedenta takoj po zaključeni investiciji in prevzemu ukrepov s strani koncedenta, koncesionarju pa bo podeljena pravica izvajanja storitev energetskega pogodbeništva za objekt za celotno koncesijsko obdobje. Model DFBTO se uporablja predvsem v primerih, ko v okviru predvidenih ukrepov energetske sanacije pride do trajne spojitve izvedenega ukrepa z nepremičnino (objektom) po načelu superficies solo cedit in v primerih, ko je po posameznih objektih izkazano, da realizacija posameznih predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bi bila ekonomsko upravičena ali mogoča po modelu iz prejšnje alineje tega člena, je pa z vidika celovitosti izvedbe energetske sanacije objekta smotrno, da se ukrep izvede skupaj s preostalimi ukrepi;
kot kombinacija obeh zgoraj opredeljenih modelov, v primeru, da javno-zasebnega partnerstva glede na obseg in vrsto predvidenih ukrepov energetske sanacije ne bo mogoče skleniti ne po modelu DFBOT, ne po modelu DFBTO, pri čemer se ob cilju gospodarnosti zasleduje tudi cilj celovite energetske sanacije objektov.

Koncedent z namenom celovite energetske sanacije objektov zagotovi finančna sredstva za sofinanciranje izvedbe posameznih ukrepov energetske sanacije na posameznih objektih iz proračuna, skladno z določbo 25. člena te pogodbe.

Koncesionar je dolžan zagotoviti sofinanciranje izvedbe pogodbeno dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje prihranka energije v skupni višini ……… EUR brez DDV, kar znaša ….% celotne investicijske vrednosti izvedenih ukrepov v skupni višini ……….. EUR brez DDV.

Obračun amortizacije izvedenih ukrepov v času koncesijske pogodbe vrši lastnik ukrepov, skladno z veljavnimi predpisi.

člen

(lastništvo in predaja ukrepov ob koncu pogodbe)

Ob izteku koncesijskega razmerja, za katerega je bila ta pogodba sklenjena, koncesionar koncedentu v nadaljnjo uporabo brez obveznosti dodatnega plačila koncedenta preda vse izvedene ukrepe. Koncesionar jamči, da so vsi izvedeni ukrepi ob predaji v stanju, ki omogočajo njihovo nadaljnjo normalno rabo z enoletnim jamstvom za nemoteno delovanje.

V primerih, ko pride do trajne spojitve izvedenega ukrepa z objektom, lastninska pravica preide na koncedenta ob izvedbi ukrepa. V primerih, ko ne pride do trajne spojitve izvedenega ukrepa z objektom, lastninska pravica ostane do izteka koncesije pri koncesionarju in ob izteku koncesije preide brez obveznosti dodatnega plačila koncedenta na koncedenta.

Po preteku enega leta od prenehanja koncesijskega razmerja pogodbeni stranki medsebojno nimata nobenih dodatnih obveznosti ali pravic do odškodnin ali nadomestil, ki bi izvirale bodisi iz naslova koncesnine ali iz naslova izvedenih ukrepov oziroma vlaganj koncesionarja v koncesijskem obdobju.

V primeru, da bo koncesionar v izvedbo ukrepov vložil višja sredstva od investicije v vrednosti ukrepov iz 5. člena te pogodbe, navedena dodatna vlaganja predstavljajo njegovo poslovno tveganje in iz tega razloga ni upravičen terjati od koncedenta nobenega dodatnega plačila ali nadomestila.

V primeru dodatnih investicijskih vlaganj, ki jih je predhodno pisno potrdil koncedent, in ki bi imele za posledico povečanje finančnega vložka koncesionarja v projekt, se pogodbeni stranki o medsebojnih pravicah in obveznostih iz tega naslova dogovorita v pisnem aneksu k tej pogodbi.

Prenos ukrepov ob izteku koncesijske dobe se izvede s podpisom predajnega zapisnika. Predaja ukrepov se opravi ob smiselni uporabi določb 7. člena te pogodbe in vključuje tudi brezplačen prenos lastninske pravice na koncedenta na ukrepih, ki so bili do izteka koncesijskega obdobja v lasti koncesionarja.

člen

(garancija življenjske dobe vgrajene opreme)

Koncesionar garantira življenjsko dobo vgrajene opreme in naprav za ves čas izvajanja te pogodbe ter še najmanj 12 (dvanajst) mesecev po poteku koncesijske dobe in ob predaji ukrepov koncedentu, pod pogojem, da koncedent izvaja ustrezno vzdrževanje s pooblaščenimi serviserji in da okvara ni posledica napačne uporabe. Jamstvo je dano z omejitvijo, da koncedent v času garancijske dobe zagotavlja enak nivo storitev rednega vzdrževanja, kot ga je koncesionar zagotavljal v času izvajanja te pogodbe.

Koncesionar se zaveže koncedentu izročiti, najmanj 3 mesece pred potekom koncesije, bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje zavarovalnice, kot finančno zavarovanje za odpravo napak v garancijski dobi z veljavnostjo najmanj 12 mesecev po izteku koncesije, v višini 5% od višine investicje iz a) točke 5. člena te pogodbe. Koncesionar se obvezuje v garancijskem roku (12 mesecev po izteku koncesije) odpraviti vse pomanjkljivosti in napake na lastne stroške, če so te nastale zaradi nekvalitetne izvedbe ali okvare vgrajenih naprav in opreme. V primeru, ko koncesionar ugotovljenih pomanjkljivosti in napake v roku ne odpravi, lahko koncedent unovči dano finančno zavarovanje.

VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI KONCESIONARJA

člen

(pravice koncesionarja)

Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe naslednje pravice:

izključno oziroma posebno pravico opravljati koncesijo po tej pogodbi na vseh objektih iz Priloge 1A (koncesionarjev pravni monopol);
izključno pravico in dolžnost, da izvede ukrepe energetske sanacije objektov in izvaja storitve energetskega pogodbeništva, skladno z določbami Odloka in te pogodbe;
izključno pravico in dolžnost, da zagotavlja uporabnikom stalno in neprekinjeno oskrbo z javno dobrino in kvalitetno opravlja koncesijo, v skladu s predpisi, Odlokom, to koncesijsko pogodbo in v javnem interesu.

člen

(izpolnjevanje pogojev)

Koncesionar mora ves čas veljavnosti te pogodbe izpolnjevati vse pogoje za priznanje sposobnosti, kot so bili opredeljeni z javnim razpisom.

člen

(obveznosti koncesionarja)

Koncesionar prevzema obveznosti izvedbe vseh, s to koncesijsko pogodbo dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje zagotovljenega prihranka energije, in obveznost energetskega upravljanja objektov, skladno z veljavnimi upravnimi dovoljenji in po terminskem planu, ki je Priloga 3 te pogodbe.

Koncesionar je dolžan zagotoviti dejanske prihranke energije oziroma zmanjšane stroške rabe energije, ki bodo podlaga za plačila s strani koncedenta, in v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja rabe energije.

Koncesionar v pogodbeni dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov ter iz naslova izvajanja storitev pogodbenega zagotavljanja prihrankov energije in energetskega upravljanja objektov, vključno s tveganjem rentabilnosti izvedenih ukrepov. Koncesionar izrecno in v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja rabe energije pod pogoji iz te pogodbe.

Koncesionar je dolžan zagotoviti svoj delež financiranja izvedbe dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje prihranka energije iz tretjega odstavka 14. člena te pogodbe, preostanek finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih ukrepov energetske sanacije posameznih objektov, pa je dolžan zagotoviti koncedent. V izogib dvomu se za namene predmetne razmejitve kohezijska sredstva obravnavajo kot sredstva koncedenta.

Druge poglavitne dolžnosti koncesionarja so:

izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo;
zagotavljati uporabnikom enakopravno in kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami na področju energetike v objektih, v katerih zagotavlja storitve energetskega pogodbeništva ter kakovostno opravljanje storitev, v skladu s predpisi, koncesijsko pogodbo in v javnem interesu;
upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje rabe energije ob najmanj dogovorjeni ravni kakovosti za končne uporabnike objektov, s poudarkom na udobju in kakovosti bivanja in dela;
kot dober gospodarstvenik oziroma gospodar uporabljati in energetsko upravljati objekte, naprave in opremo;
redno vzdrževati objekte, naprave in opremo v obsegu, opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova funkcija in omogoča njihova normalna uporaba;
omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe, vključno z nadzorom s strani koncedenta pooblaščenega nadzornika v fazi izvajanja dogovorjenih ukrepov na objektih in pregledom projektne, gradbene in druge dokumentacije povezane z izvajanjem ukrepov energetske sanacije;
po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta vse izvedene ukrepe, objekte, naprave in opremo v delujočem stanju, ki omogoča normalno uporabo, in koncedentu zagotoviti najmanj enoletno garancijo za odpravo napak na predanih objektih, napravah in opremi;
voditi ustrezne evidence vzdrževanja in servisiranja izvedenih ukrepov ter pripravljati letna poročila , skladno z Odlokom in to koncesijsko pogodbo;
poročati koncedentu o izvajanju koncesije najmanj enkrat letno;
poroča tudi na zahtevo koncedenta;
voditi in ažurirati evidence vzdrževanja in servisiranja izvedenih ukrepov ter jih redno predajati koncedentu.

člen

(ločeno računovodstvo in revizijska sled)

Koncesionar mora skladno s predpisi, ki urejajo preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti in računovodskimi standardi, zagotoviti ločeno evidenco o sredstvih in virih sredstev ter prihodkih in odhodkih za izvajanje koncesionirane dejavnosti, ki jo kot koncesionirano dejavnost izvaja na podlagi Odloka in te pogodbe.

Vsa dokumentacija povezana z izvajanjem koncesije mora biti hranjena na način, da zagotavlja revizijsko sled.

Koncesionar je vso dokumentacijo, povezano z izvajanjem koncesije, dolžan hraniti v skladu z veljavno zakonodajo oziroma še najmanj 10 let po izpolnitvi pogodbenih obveznosti, za potrebe naknadnih preverjanj.

Koncesionar se zavezuje, da bo zagotovil dostop do celotne dokumentacije vsem nadzornim organom vključenim v izvajanje, upravljanje, nadzor ali revizijo izvajanja koncesije ter njihovim pooblaščencem tudi po poteku koncesijske pogodbe.

Revizijska sled mora omogočati predstavitev časovnega zaporedja dogodkov, povezanih z izvedbo posameznih aktivnosti koncesije in poslovnih dogodkov shranjenih v računovodskih in drugih evidencah.

člen

(kontrolna knjiga)

Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi oziroma v programski aplikaciji, ki vsebuje podatke iz obrazca »kontrolna knjiga«, ki ga predhodno potrdi koncedent.

Kontrolno knjigo koncesionar posreduje koncedentu na njegovo zahtevo oziroma mu omogoči vpogled v programsko aplikacijo za to obdobje. Izvedena dela v konktrolni knjigi se povzamejo v poročilu iz 45. člena te Koncesijske pogodbe.

člen

(pritožbe uporabnikov)

Koncesionar je dolžan odgovarjati na pritožbe oziroma predloge uporabnikov pisno, v roku 30 dni od prejema ter odgovore posredovati v vednost koncedentu.

Koncedent se zavezuje, da bo koncesionarja pisno obveščal oziroma mu posredoval morebitna opozorila ter pritožbe, ki jih bo prejel od uporabnikov in sicer v roku 5 (petih) delovnih dni od njihovega prejema.

člen

(zavarovanja koncesionarja v fazi izvedbe ukrepov)

Koncesionar mora imeti za čas izvedbe 1. faze projekta (faza izvedbe ukrepov) sklenjeno gradbeno/montažno zavarovanje v višini investicijske vrednosti ukrepov energetske sanacije objektov iz a) točke 5. člena te pogodbe, ki podaja kritje za temeljne gradbene nevarnosti in potres, za ostale nevarnosti se koncesionar in koncedent dogovorita, kot je navedeno v tretjem odstavku tega člena ter krije iz naslova odgovornosti za škodo, ki bi utegnila nastati njegovim delavcem, koncedentu in/ali tretjim osebam v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti, storitev oziroma del, kot tudi škodo na obstoječem objektu in stvareh koncedenta in/ali tretjih oseb, z minimalno zavarovalno vsoto….000 EUR za odgovornostne škode.

V primeru, da izvajalec izvaja pogodbo s podizvajalci morajo biti vključeni v zavarovanje skladno s tem členom kot sozavarovane osebe.

Koncesionar in koncedent skupaj uskladita morebitne franšize in podlimite na tak način, da bo zagotovljeno ravnotežje med tveganji in ekonomičnostjo projekta.

Če se predviden čas za izvedbo 1. faze ukrepov energetske sanacije podaljša, mora koncesionar zagotoviti podaljšanje zavarovanja.

Stroške zavarovanj, ki so predmet te točke nosi koncesionar.

Poleg navedenega zavarovanja mora koncesionar na lastne stroške poskrbeti za zavarovanje projektantske odgovornosti njegovih delavcev, ki bo krila odgovornost iz naslova projektiranja in nadzora. Koncesionar se zavezuje, da bo od zunanjih izvajalcev zahteval zavarovanje poklicnih odgovornosti.

Koncesionar je dolžan v roku v roku 15 dni od pisnega poziva koncedenta koncedentu predložiti vsa dokazila o sklenjenem zavarovanju, skladno s to točko.

člen

(zavarovanja koncesionarja v fazi izvajanja koncesije)

Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po tej koncesijski pogodbi in za vso škodo, ki izhaja iz sfere koncesionarja ali njegovih podizvajalcev in bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom in tretjim osebam v zvezi z izvajanjem koncesije iz Odloka in koncesijske pogodbe.

Koncesionar sklene na svoje stroške zavarovanje za naprave in opremo, ki jih je vgradil v objekte po tej pogodbi in katerih lastnik je do prenosa lastništva pri modelu DFBOT, za tveganja in za zavarovalno vsoto ter načine zavarovanja, ki jih izbere sam. V primeru, da koncesionar ne sklene zavarovanja iz tega odstavka, je dolžan povrniti naprave in opremo v prvotno stanje iz svojih tekočih sredstev ali kapitala.

Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije oziroma dejavnosti povzroči koncedentu ali tretji osebi, za škodo, ki bi jo lahko povzročil proizvod in za druga tveganja, ki izhajajo iz ali so povezana z izvedbo predvidenih posameznih ukrepov energetske sanacije, ki so predmet koncesije z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote ….000 EUR.

Koncesionar je dolžan v roku v roku 15 dni od pisnega poziva koncedenta koncedentu predložiti dokazilo o zavarovanju odgovornosti, skladno s tretjim odstavkom te točke, v katerem se navede najmanj: veljavnost zavarovanja, limite, franšize in razširitve.

Najkasneje 30 dni po izteku vsakokrat veljavne zavarovalne police mora koncesionar predložiti dokazilo o podaljšanju zavarovanja za obdobje najmanj enega leta. Dokazila o veljavnosti zavarovalne police je koncesionar dolžan koncedentu zagotavljati ves čas do izteka koncesijskega obdobja.

Koncedent sklene zavarovanje za stvari (trajna spojitev), ki jih je koncesionar vgradil v objekte in katerih lastnik je koncendent po modelu DFBTO za tveganja in za zavarovalno vsoto ter načine zavarovanja, ki jih izbere sam. Stroške zavarovanja iz tega odstavka je dolžan kriti koncedent. V primeru, da koncedent ne sklene ustreznega zavarovanja iz tega odstavka, je dolžan povrniti naprave in opremo v prvotno stanje iz svojih tekočih sredstev ali kapitala.

Obe stranki sta sporazumni, da se prejete zavarovalnine iz premoženjskih zavarovanj, ki jih opredeljujeta drugi in šesti odstavek te točke, namenijo povrnitvi stvari v prvotno stanje.

VII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI KONCEDENTA

člen

(pravice koncedenta)

Koncedent ima pravico do koriščenja ukrepov in storitev, izvedenih s strani koncesionarja, in do soudeležbe na ustvarjenih prihrankih energije iz naslova izvedenih ukrepov, kakor izhaja iz te pogodbe.

člen

(obveznosti koncedenta)

Koncedent ali s strani koncedenta pooblaščeni uporabniki ali upravljavci objektov prevzemajo obveznost rednega plačevanja storitev energetskega pogodbeništva, vendar le do obsega sredstev, ki bodo zaradi izvedbe ukrepov prihranjena. Plačila koncedenta ali plačila s strani koncedenta pooblaščenih uporabnikov objektov so vezana na dejansko dosežene dogovorjene prihranke energije oziroma zmanjšane stroške rabe energije na način, kot je opredeljen s to pogodbo. Metodologija za izračun prihrankov je opredeljena s Prilogo 2 k tej pogodbi.

Koncedent je dolžan zagotoviti sofinanciranje izvedbe pogodbeno dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje prihranka energije v skupni višini …….. EUR brez DDV, kar ne presega 49 % celotne investicijske vrednosti izvedenih ukrepov v skupni višini …………. EUR brez DDV.

Koncedent je dolžan koncesionarju plačati svoj delež sofinanciranja izvedbe pogodbeno dogovorjenih investicijskih in drugih ukrepov za doseganje prihranka energije 30. (trideseti) dan od uradnega prejema zahtevka s strani koncesionarja, ki mora imeti kot prilogo podpisan prevzemni zapisnik iz 7. člena te pogodbe in kopije vseh plačanih računov izvajalcev, ki so sodelovali pri realizaciji projekta na strani koncesionarja.

Zahtevek za izplačilo mora biti oblikovan ob smiselnem upoštevanju sedmega poglavja Navodil organa upravljanja za finančno upravljanje evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta v programskem obdobju 2014 – 2020.

Koncedent in koncesionar sta pri izvajanju koncesije dolžna upoštevati in izvajati zaveze, ki izhajajo iz dejstva, da so bila s strani koncedenta za del investicijskega projekta pridobljena sredstva iz naslova sofinanciranja v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«.

Koncedent in koncesionar morata zagotoviti, da predmetno pogodbeno razmerje v nobeni točki ne bo poseglo v izkazovanje ter izpolnitev vseh kazalnikov oziroma ciljev, vezanih na sofinanciranje iz javnih sredstev.

Obveznosti koncedenta so zlasti, da:

zagotovi koncesionarju pogoje za opravljanje koncesionirane dejavnosti;
zagotovi koncesionarju pravico brezplačnega dostopa do objektov;
z namenom pridobivanja soglasij in upravnih dovoljenj za izvedbo ukrepov ter za samo izvedbo ukrepov, koncesionarju zagotovi ustrezna pooblastila in mu podeli potrebne pravice (npr. služnostna pravica);
koncesionarju nudi pomoč pri pridobitvi posameznih pravic, soglasij ali dovoljenj, ki jih koncesionar ne more pridobiti samostojno ali brez pomoči koncedenta;
sodeluje pri pripravi in potrjevanju projektne dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, v obsegu in na način, kolikor je to potrebno za izvedbo ukrepov;
zagotovi, da se ne spreminjajo nastavitve in instalacije, ki jih je na napravah z energetsko funkcijo izvedel koncesionar, pod pogojem, da ustrezajo zahtevam pogodbe;
koncesionarja pisno obvesti o vsaki bistveni spremembi predpostavk uporabe objektov, ki so predmet pogodbe, najkasneje v roku enega meseca;
zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve ali nepooblaščeno posegali v objekte in naprave, ki so predmet koncesije;
zagotovi pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov;
plača storitve;
zagotovi sredstva za plačilo svojega dela investicije.

VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV

člen

(pravice uporabnikov)

Uporabniki objektov imajo zlasti pravico do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja ukrepov in storitev koncesionarja, pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev ter do uporabe storitev v enakem obsegu in na najmanj enaki ravni kot do sedaj, v skladu s pogoji, določenimi s to pogodbo, z Odlokom, zakonom in drugimi predpisi.

Uporabniki objektov imajo pravico, ki je obenem tudi dolžnost, da koncesionarja v primernem roku opozorijo na kvaliteto opravljenih storitev, na napake na napravah in objektih ter da oblikujejo lastne predloge in pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje koncesije. Koncesionar je dolžan na vse pobude, pritožbe in opozorila uporabnikov pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.

Uporabniki objektov pobude, pritožbe in opozorila javijo koncesionarju v okviru spletne aplikacije, ki deluje na internetnem naslovu ………… ali ustno na telefonsko številko …………… ali pisno na elektronski naslov ……………… ali po pošti ……………………………………………………..

Uporabnik se lahko v zvezi z izvajanjem koncesije pritoži tako koncesionarju kot koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju z Odlokom in to pogodbo oziroma če meni, da ne dosega standardov trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev.

člen

(obveznosti uporabnikov)

Uporabniki objektov so dolžni sodelovati s koncesionarjem in mu omogočiti izvajanje ukrepov in storitev po tej pogodbi, zlasti pa imajo dolžnosti, kakor izhajajo iz 12. člena Odloka in drugih področnih predpisov.

V primeru, da uporabniki svojih obveznosti do koncesionarja ne bodo izvajali skladno z Odlokom, bo koncedent kot lastnik objektov zagotovil, da bodo obveznosti do koncesionarja ustrezno izpolnjene.

Uporabniki so dolžni uporabljati opremo in prostore, v katerih je nameščena koncesionarjeva oprema samo v skladu s standardi in predpisi koncesionarja.

IX. POSLOVNA SKRIVNOST

člen

(poslovna skrivnost)

Podatki iz te pogodbe kot tudi dokumentacija, ki se nanaša na to pogodbo in njeno izvajanje, se štejejo za poslovno skrivnost, razen podatkov, ki se v skladu z veljavnimi predpisi štejejo za javne.

Pogodbeni stranki se zavezujeta kot poslovno skrivnost varovati vse informacije, dokumente in druge podatke, vezane na izvrševanje te pogodbe in se zavezujeta, da jih ne bosta sporočili tretjim osebam ali jih kakorkoli uporabili. Pogodbeni stranki bosta svojo dolžnost varovanja informacij, dokumentov in drugih podatkov, vezanih na to pogodbo, razširili tudi na vse svoje delavce in na tretje osebe, ki so ali bodo kakorkoli izvrševale celotna ali posamična dela v zvezi s to pogodbo. Obveznost varovanja poslovne skrivnosti se nanaša tako na čas izvrševanja te pogodbe, kot tudi na čas po tem, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače.

V kolikor katera od pogodbenih strank krši določbe tega člena, je drugi stranki odškodninsko odgovorna za vso nastalo škodo.

X. PREPOVEDANA RAVNANJA

člen

(prepovedana ravnanja)

Uporabnikom, tretjim osebam, koncesionarju in koncedentu je zlasti prepovedano:

opustiti obveščanje koncesionarja in/ali koncedenta o povzročitvi škode na objektih in napravah,
namerno poškodovanje objektov in naprav,
onemogočanje dostopa do objektov in naprav,
gradnja oziroma postavitev pomožnih in začasnih drugih objektov v neposredni bližini objektov in naprav brez dovoljenja koncedenta,
opravljanje dejanj, ki bi kakorkoli ogrozila izvajanje koncesije.

XI. IZVAJANJE UKREPOV IN STORITEV

člen

(izvedba ukrepov energetske sanacije objektov)

Koncesionar se s podpisom te pogodbe zavezuje, da bo izvedel ukrepe za zagotavljanje prihrankov energije v obsegu in vsebini, kot je opredeljena s Prilogo 1A, z namenom, da doseže zagotovljen pogodbeni prihranek energije po posameznih objektih, kakor izhaja iz Priloge 1A. Koncesionar v celoti prevzema odgovornost za dosego tako opredeljenega namena pogodbe in ni upravičen do nobenega nadomestila, povračila škode ali druge oblike odškodnine v primeru, da namen pogodbe ni dosežen.

Ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije morajo voditi k cilju zmanjšanja rabe energije in posledično stroškov za rabo energije, hkrati pa:

morajo ustrezati pravilom stroke;
morajo biti optimalno dimenzionirani z vidika načrtovanja ob upoštevanju konkretnih danosti objektov, ki so predmet pogodbe in njihove uporabe ter po zaključku pogodbe koncedentu ne smejo povzročati višjih stroškov vzdrževanja ali obratovanja;
morajo biti združljivi z obstoječimi tehničnimi napravami in komponentami v objektih (sem spadajo tudi obstoječi upravljavski sistemi);
ne smejo voditi h kršitvi ali zmanjšanju standardov, predpisov in zahtev za ugodje ali kakovost bivanja in dela;
morajo biti izvedeni brez stvarnih napak;
morajo vsi ukrepi na posameznem objektu predstavljati funkcionalno celoto.

Koncesionar mora za izvedbo načrtovanih ukrepov za prihranek energije pridobiti potrebna dovoljenja in soglasja.

člen

(izvedba storitev energetskega pogodbeništva – referenčne količine)

Referenčne količine za vsak posamezni objekt so podane v Prilogi 1A, pri čemer je povzetek referenčnih količin za vse objekte iz seznama v Prilogi 1A te pogodbe opredeljen v spodnji razpredelnici.

Povzetek letnih referenčnih količin

Referenčna raba električne energije	kWh	…
Referenčni stroški električne energije	kWh	…
Referenčna raba toplote	kWh
Referenčni stroški toplote	€
Referenčni stroški vzdrževanja	€
Temperaturni primanjkljaj

Opomba: vsi zneski v EUR so brez DDV

Koncesionar bo v skladu z ukrepi iz Priloge 1A, v obdobju 6 mesecev od vgradnje merilnih naprav, izvedel meritve rabe energije po posameznih objektih, za objekte, kjer merilne naprave še niso vgrajene. Če bo na podlagi izvedenih meritev ugotovljena potreba po spremembi referenčnih količin, bo koncesionar koncedentu predlagal prilagoditev referenčnih količin najkasneje v roku enega meseca od zaključka obdobja merjenja. Predlog za prilagoditev mora biti obrazložen in dokumentiran. Koncedent se mora v roku enega meseca od prejema predloga opredeliti glede njegove upravičenosti. Pogodbeni strani sta soglasni, da morajo prilagoditve temeljiti na dejanskih izmerjenih količinah in verificiranih podatkih in ne smejo vplivati na razdelitev tveganj po tej pogodbi. V kolikor pogodbeni strani glede predloga ne dosežeta soglasja, naročita meritve pri neodvisni tretji osebi, ki jo skupaj izbereta. Navedene meritve se uporabi za morebiten poračun opravljenih storitev.

člen

(meritve rabe energije)

Meritve rabe energije se izvede z merilnimi napravami, ki ustrezajo določilom Zakona o meroslovju oziroma drugim relevantnim predpisom.

Odčitavanje rabe energije izvaja koncesionar kontinuirano oziroma najmanj enkrat mesečno za potrebe priprave poročil in letnega obračuna. Koncesionar lahko namesto odčitavanja uporabi podatke o meritvah, ki jih zagotavljajo dobavitelji in / ali distributerji energije ali energentov. V primeru, da ima dostop do meritev samo koncedent mora koncesionarju omogočiti stalen in neomejen dostop do podatkov o meritvah.

Merilne naprave, ki jih vgradi koncesionar, so do izteka koncesijskega obdobja last koncesionarja, ki jih tudi vzdržuje in skladno z zakonom preizkuša in umerja. Po izteku koncesijskega obdobja pa skupaj z drugimi izvedenimi ukrepi postanejo last koncedenta.

Koncedent lahko zahteva ponovno kontrolo merilnih naprav, ki jo izvede pooblaščena oseba za kontrolo meril. Če koncedent vloži zahtevo za testiranje, mora o tem obvestiti koncesionarja. Če odstopanje prekorači zakonsko dovoljene meje, stroške umerjanja in ponovne stroške kontrole nosi koncesionar. V nasprotnem primeru stroške krije koncedent.

Poraba električne energije na objektih se ugotavlja na osnovi prejetih računov distributerja in / ali dobavitelja električne energije in se ne ugotavlja z meritvijo.

člen

(Zagotovljen pogodbeni prihranek energije)

Koncesionar jamči, da bodo izvedeni ukrepi za zagotavljanje prihrankov energije v obsegu in vsebini, kot je opredeljena s Prilogo 1A, od začetka obveznosti izvajanja storitve energetskega pogodbeništva do konca pogodbe zmanjšali referenčne količine rabe energije iz spodnje razpredelnice za količine, kot so opredeljene v Prilogi 1A.

Povzetek zagotovljenih pogodbenih prihrankov energije za obdobje enega leta za seznam objektov iz Prilog 1 te pogodbe je prikazan spodaj.

Zajamčeni prihranek električne energije	kWh
Zajamčeni prihranek električne energije	€
Zajamčeni prihranek električne energije		%
Zajamčeni prihranek toplote	kWh
Zajamčeni prihranek toplote	€
Zajamčeni prihranek toplote		%
Zajamčeni prihranek vzdrževanja		€
ZAJAMČENI PRIHRANEK SKUPAJ		€

Opomba: vsi zneski so brez DDV. Zaradi zaokrožitve nekaterih zneskov na cela števila so možna manjša odstopanja.

člen

(izračun zneska dejansko doseženega prihranka)

Plačila koncedenta koncesionarju so odvisna od dejansko doseženega prihranka energije za seznam objektov iz Priloge 1A te pogodbe oz. izvedenih ukrepov iz Priloge 2 te pogodbe, ki se primerja z zagotovljenim pogodbenim prihrankom energije.

Metodologija za izračun prihrankov je opredeljena v Prilogi 2 te pogodbe.

Obračun mora koncesionar skupaj z obračunskimi dokumenti koncedentu posredovati najkasneje en mesec po preteku posameznega obračunskega obdobja. Pri tem mora koncesionar uporabiti vzorec obračunskega obrazca iz Priloge 2 te pogodbe in poleg tega prikazati tudi posamezne računske korake in referenčne količine ter podatke. Vzorec obračunskega obrazca se lahko prilagaja ob soglasju obeh skrbnikov pogodbe.

Če koncesionar krši določbe prejšnjega odstavka, tako da koncedent ne more preveriti obračuna, koncedent ni dolžan plačati zneska dejansko doseženega prihranka. V tem primeru lahko koncedent koncesionarju postavi primeren rok za predložitev preverljivega obračuna in v kolikor ta preteče brez predložitve obračuna, koncedent do predložitve obračuna ne plačuje računov za dosežen prihranek.

Koncedent je dolžan redno (vsaj dvakrat letno) sporočati koncesionarju morebitne spremembe načina in obsega uporabe objektov ter vse ostale okoliščine, ki bi lahko vplivale na doseganje prihrankov energije na objektu.

člen

(spor o vsebini letnega obračunskega poročila)

V primeru, ko se pogodbeni stranki ne strinjata glede vsebine letnega obračunskega poročila, se sestaneta skrbnika te pogodbe in soočita argumente obeh strani ter na tej podlagi uskladita končno vsebino letnega obračunskega poročila.

Za razjasnitev tehničnih ali drugih vprašanj lahko strani angažirata neodvisnega tretjega strokovnjaka, ki poda mnenje glede spornega vprašanja.

člen

(doseganja zagotovljenega pogodbenega prihranka energije)

Če je razlika med dejanskim in zagotovljenim prihrankom enaka nič, se šteje, da je koncesionar dosegel zagotovljen prihranek za določeno obračunsko obdobje in je bila storitev energetskega pogodbeništva uspešno opravljena ter je koncesionar upravičen do polnega plačila storitve energetskega pogodbeništva.

Če je dejanski prihranek manjši od zagotovljenega prihranka, se šteje, da koncesionar ni dosegel zagotovljenega prihranka za določeno obračunsko obdobje in da storitev energetskega pogodbeništva ni bila uspešno opravljena ter je koncesionar dolžan koncedentu za ugotovljeno negativno razliko izstaviti dobropis.

Dobropis se poračuna s plačili v naslednjem obračunskem obdobju. Koncedent ima pravico zahtevati izplačilo dobropisa v primeru, da ga ni mogoče poračunati s plačili v naslednjih obračunskih obdobjih, pod pogojem, da je koncesionar dosegel negativni prihranek v dveh zaporednih obračunskih obdobjih.

Če je dejanski prihranek višji od zagotovljenega prihranka, se šteje, da je koncesionar presegel zagotovljen prihranek za določeno obračunsko obdobje in da je bila storitev energetskega pogodbeništva zelo uspešno opravljena ter je koncesionar upravičen ob plačilu storitve energetskega pogodbeništva tudi do plačila bonusa, kot je določen v 39. členu te pogodbe.

XII. PLAČILA

člen

(plačila koncesionarju)

Pogodbeni stranki sta soglasni, da je koncesionar po tej pogodbi upravičen izključno do plačila za uspešno opravljene storitve energetskega pogodbeništva in za plačilo bonusa za zelo uspešno opravljeno storitev energetskega pogodbeništva.

Storitve energetskega pogodbeništva se za posamezen objekt pričnejo izvajati in obračunavati po podpisu prevzemnega zapisnika izvedenih ukrepov.

Plačila koncesionarju izvaja bodisi koncedent bodisi s strani koncedenta pooblaščeni uporabniki objektov. Koncedent je dolžan koncesionarja za vsak posamezen objekt pravočasno obvestiti o osebi plačnika in morebitnih spremembah le-tega in pri plačnikih zagotoviti izvajanje plačilnih obveznosti v obsegu, kot velja za koncedenta, kadar je plačnik po tej pogodbi koncedent. Koncesionar je dolžan dejanskemu plačniku zagotoviti vse pravice, vezane na plačilno ureditev po tej pogodbi, kot jih ima koncedent na podlagi te pogodbe. Koncesionar je dolžan vsakokrat, kadar tako zahteva koncedent, z dejanskimi plačniki za namene izvajanja plačil koncesionarju, skleniti pogodbe, katerih vsebino je pred tem potrdil koncedent.

člen

(uspešno opravljene storitve)

Koncesionar je upravičen do mesečnega plačila za uspešno opravljene storitve energetskega pogodbeništva v teku celotne koncesijske dobe v višini __% (odstotkov) od zneska zagotovljenega pogodbenega prihranka energije v višini ……… EUR brez DDV, kar ustreza znesku

…………… EUR brez DDV mesečno

oziroma

…………. EUR brez DDV letno.

……% (odstotkov) od zneska zagotovljenega pogodbenega prihranka energije v višini ……….. EUR brez DDV obdrži koncedent, kar ustreza znesku ……………… EUR brez DDV.

člen

(bonus za zelo uspešno opravljene storitve)

V primeru, ko je koncesionar zelo uspešno opravil storitev energetskega pogodbeništva, kar pomeni, da je presegel količino zagotovljenih prihrankov, je upravičen do dodatnega plačila bonusa v višini 50 % zneska preseženega prihranka brez DDV.

50 % zneska preseženega prihranka brez DDV obdrži koncedent.

člen

(malus za neuspešno opravljene storitve)

V primeru, da koncesionar ni dosegel zagotovljenega prihranka za določeno obračunsko obdobje in da storitev energetskega pogodbeništva ni bila uspešno opravljena, je koncesionar dolžan koncedentu za ugotovljeno negativno razliko izstaviti dobropis.

V primeru, da je razlika višja od 50.%, se šteje, da storitev ni bila opravljena in koncesionar ni upravičen do nobenega plačila. V tem primeru gre za hujšo kršitev pogodbe, za katero prevzema koncesionar odgovornost po tej pogodbi, vključno z odgovornostjo do povračila škode koncedentu.

Določba iz prejšnjega odstavka stopi v veljavo po preteku začetnega obdobja 12 mesecev, ki prične teči z dnem podpisa zapisnika o uvedbi v posel.

člen

(način plačila)

Vsi obračuni in drugi izračuni ugotavljanja prihrankov po tej pogodbi se izvajajo za obračunsko obdobje enega leta, pri čemer je prvo obračunsko obdobje enako obdobju enega leta od datuma podpisa prevzemnega zapisnika za izvedene ukrepe. Če obdobje izvajanja storitve energetskega pogodbeništva na posameznem objektu ni identično z začetkom ali koncem obračunskega obdobja, se obračun za delna obdobja oziroma za posamezne objekte izvrši sorazmerno glede na število pogodbenih mesecev, ki jih zajame prvo obračunsko obdobje.

Koncedent in koncesionar lahko s pooblaščenimi uporabniki objektov sklene pogodbe, v katerih se dogovori, da bodo kot asignati, namesto koncedenta, plačevali uspešno opravljene storitve neposredno koncesionarju kot asignatarju na njegov transakcijski račun. Koncesionar s podpisom pogodbe potrjuje, da se z navedenim načinom plačil strinja. Koncesionar koncedentu vsak mesec do petega delovnega dne v mesecu izstavi e-račun za uspešno opravljene storitve energetskega pogodbeništva v višini 1/12 (ene dvanajstine) zneska izračunanega skladno z določbami te pogodbe za vsak posamezen objekt ločeno. Koncesionar pošlje kopijo specifikacije za posamezen objekt v vednost tudi uporabniku objekta.

Koncedent je dolžan račun plačati 60. (trideseti) dan po prejemu pravilno izstavljenega e-računa skladno z 9. členom Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (Uradni list RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE). K računu morajo biti priloženi dokumenti, ki omogočajo nadzor nad doseženimi prihranki in so podlaga za njegovo izstavitev in sicer ločeno za vsak objekt posebej. Na e-računu mora biti obvezno navedena številka pogodbe ……………….., ki je hkrati tudi številka referenčnega dokumenta na e-računu.

V primeru, da pooblaščeni uporabniki ali upravljavci objektov v roku ne poravnajo svojih obveznosti do koncesionarja, je koncedent solidarno odgovoren, da koncesionarju poravna zapadle terjatve.

Po koncu obračunskega obdobja je koncesionar dolžan v skladu s 34. členom te pogodbe predložiti popoln in preverljiv obračun ter izvesti morebiten poračun opravljenih storitev. Poračun se obračuna pri naslednji mesečni fakturi na način, da je jasno razviden znesek mesečne obveznosti in znesek poračuna.

člen

(sprememba cene storitve)

Koncesionar ima pravico predlagati spremembo cen v primeru, ko se indeks cen industrijskih proizvodov poveča za več kot 4% na podlagi uradnega podatka Statističnega urada Republike Slovenije in sicer lahko predlaga spremembo cen za največ 80% rasti indeksa cen industrijskih proizvodov. Sprememba cene se izvaja ob upoštevanju Pravilnika o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).

Spremembo cene potrdi župan, pod pogojem, da je skladna z veljavnimi predpisi s področja valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah, ki jih sklepa javni sektor.

Sprememba cene se lahko predlaga največ enkrat letno, kadarkoli v letu, ko je izpolnjen pogoj iz prvega odstavka tega člena, pri čemer koncesionar prva tri leta ni upravičen predlagati spremembe cene.

Naslednja sprememba cene se lahko ponovno predlaga šele, v kolikor bi se indeks cen industrijskih proizvodov ponovno povečal za več kot 4% na podlagi uradnega podatka Statističnega urada Republike Slovenije, glede na višino zadevnega indeksa v trenutku podaje prejšnjega predloga za spremembo cene.

XIII. VZDRŽEVANJE

člen

(vzdrževanje izvedenih ukrepov in vgrajenih naprav)

Redno, investicijsko in interventno vzdrževanje vgrajenih naprav in izvedenih ukrepov, ki so predmet te pogodbe, je obveznost koncesionarja in je vključena v dogovorjeno mesečno plačilo za uspešno opravljene storitve energetskega pogodbeništva.

Kot redna vzdrževalna dela na izvedenih ukrepih in vgrajenih napravah se štejejo tista vzdrževalna dela, ki služijo ohranjanju funkcionalne sposobnosti objektov in zagotavljajo njeno normalno ter nemoteno delovanje, kot je podrobneje opredeljeno v 5. členu te pogodbe. Vsebina in obseg rednega vzdrževanja se podrobneje opredeli z letnimi programi vzdrževanja, ki ga koncesionar pripravi ob upoštevanju določb te pogodbe.

Koncesionar je dolžan zagotavljati tudi investicijsko in interventno vzdrževanje ter pristopiti k odpravi okvar, napak oziroma poškodb praviloma v roku 2 (dveh) delovnih dni po ugotovitvi napake oziroma po prejemu ustnega ali pisnega obvestila uporabnikov ali koncedenta.

Pomembne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo normalno izvajanje dejavnosti uporabnikov in onemogočajo normalno uporabo objektov ali povzročajo škodo na objektih, je koncesionar dolžan odpraviti v roku 6 (šestih) ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem in pisnem obvestilu uporabnikov, primeru, da za odpravo napake koncesionar ni odvisen od zunanjih dejavnikov.

V primeru, da je koncesionar za odpravo napake odvisen od zunanjih dejavnikov (dobava rezervnih delov in storitev s strani pooblaščenega dobavitelja, višja sila in podobno), je dolžan v roku 72 ur od ugotovitve oz. prejema obvestila o napaki zagotoviti ogrevanje iz drugega vira.

V primeru, da je koncesionar za odpravo napake odvisen od zunanjih dejavnikov in je napaka ugotovljena na objektu vzgojnovarstvenega zavoda, je dolžan v roku 6 ur od ugotovitve oz. prejema obvestila o napaki zagotoviti ogrevanje iz drugega vira.

Koncesionar je dolžan odpraviti manj pomembne okvare posameznih naprav najkasneje v roku 7 (sedmih) dni od ugotovitve oziroma od prejema obvestila uporabnikov ali koncedenta.

V dvomu je koncesionar dolžan kontaktirati pooblaščeno osebo koncedenta, ki določi vrsto okvare glede na vpliv, ki ga okvara ima na zagotavljanje pogodbenih storitev.

V kolikor koncesionar zaradi objektivnih okoliščin v rokih, določenih v tem členu, ne more zagotoviti odprave napake, mora uporabnikom zagotoviti ogrevanje iz drugega vira.

V primeru, da koncesionar izpolni obvezo iz predhodnega odstavka tega člena, ga ne morejo bremeniti kakršnekoli negativne posledice, določene v tej pogodbi (npr. pogodbena kazen, možnost odpovedi).

Vsa komunikacija obveščanja (obveščanje o okvarah, napakah in poškodbah) mora med koncedentom in koncesionarjem potekati ustno in pisno (e-pošta ali klasična pošta) in sicer med pooblaščenimi osebami koncedenta in koncesionarja ali njihovimi namestniki oziroma drugimi pooblaščenimi osebami. Pooblaščene osebe se določijo zapisniško za vsak objekt posebej.

člen

(splošna vzdrževalna in obnovitvena dela)

Koncedent v času veljavnosti te koncesijske pogodbe avtonomno izvaja splošna vzdrževalna in obnovitvena dela na objektih, ki so predmet koncesije. Glede naprav, opreme, elementov in delov objektov, ki niso predmet te pogodbe ter glede izvedbe navedenih del ne potrebuje nobenega soglasja koncesionarja.

V kolikor imajo vzdrževalna ali obnovitvena dela, ki jih namerava izvesti koncedent, učinke z vidika prihranka energije ali pa se nanašajo na naprave, opremo ali dele objektov, ki so predmet izvedenih ukrepov ali s katerimi se vrši oskrba objekta z energijo, jih je treba obravnavati kot spremembe uporabe objekta in pripraviti prilagoditveni izračun, s katerim se določiti njihov vpliv na izračun dejanskega prihranka energije glede na zagotovljeni prihranek. Koncedent mora obvezno koncesionarja predhodno pisno obvestiti o izvedbi vseh tovrstnih del na objektu vsaj en mesec pred predvideno izvedbo del.

člen

(letni program vzdrževanja in poročilo o njegovi izvedbi)

Redno vzdrževanje se izvaja na podlagi letnega programa vzdrževanja na način kot je opredeljeno v 20. členu te koncesijske pogodbe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa vzdrževanja za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. septembra vsakega tekočega leta za prihodnje leto predložiti koncedentu v uskladitev.

Koncesionar je dolžan najkasneje do 30. avgusta naslednjega leta predložiti koncedentu poročilo o izvedenem vzdrževanju, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu, in mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega programa vzdrževanja.

Program vzdrževanja vsebuje predvsem:

obseg predvidenega rednega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov in naprav, ki so bili predmet rednega vzdrževanja,
obseg in stroške zamenjave uničenih ali poškodovanih delov in rezervnih delov, potrošnega materiala in naprav ter s tem povezanih škodnih dogodkov,
koriščenje zavarovanj,
statistiko glede pritožb uporabnikov in njihovega reševanja,
obsega in vrste del, ki so bila v okviru koncesije izvedena s podizvajalci,
statusne spremembe v podjetju koncesionarja,
podatke o vseh drugih okoliščinah, ki lahko neposredno in bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.

Nespoštovanje določb tega člena se šteje za hujšo kršitev pogodbenih obveznosti.

XIV. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU

člen

(enostranski ukrepi v javnem interesu)

Koncedent ima pravico, ko je to neobhodno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje javno-zasebnega partnerstva in zavaruje javni interes.

Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:

uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju;
začasni prevzem objektov in vzpostavljenih ukrepov v upravljanje;
izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti izvedenih ukrepov na stroške koncesionarja;
enostransko spremembo koncesijske pogodbe;
uveljavljanje odkupne pravice;
odvzem koncesije.

Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.

člen

(uvedba izrednega nadzora)

Koncedent lahko uvede izredni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe, ki se izvede skladno s 53. členom te pogodbe.

V kolikor koncedent tekom izrednega nadzora ugotovi ravnanje koncesionarja, ki ni skladno s to pogodbo, Odlokom, veljavnimi predpisi in stroko, lahko na podlagi ugotovitev izvede tudi druge enostranske ukrepe v javnem interesu ali ostale ukrepe, v skladu s to pogodbo in Odlokom.

člen

(izdaja izrednih navodil)

V kolikor pristojni organ koncedenta tekom izvajanja nadzora ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, kakor izhajajo iz področnih predpisov, Odloka ali iz te pogodbe, mu s pisnimi navodili ali z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz Odloka ali koncesijske pogodbe ter odpravo ugotovljenih kršitev z namenom, da se zavaruje javni interes.

člen

(začasni prevzem objektov in ukrepov v upravljanje)

Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzame objekte in vzpostavljene ukrepe v upravljanje in oskrbo in/ali, da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture.

člen

(izvedba investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti izvedenih ukrepov)

Koncesionar se obvezuje ves čas trajanja te pogodbe in v garancijskem roku 12 mesecev po izteku koncesije vse ugotovljene napake ali pomanjkljivosti pri izvedbi ukrepov odpraviti v najkrajšem možnem času, v nujnih primerih pa takoj, v skladu z določili te pogodbe. Če izvajalec ne odpravi napak v postavljenem roku, oz. če objekti po sporazumno določenem roku za odpravo napak ne dosežejo garantirane tehnične kvalitete, sme naročnik po načelu dobrega gospodarja ta dela izvesti sam ali jih poveriti drugemu izvajalcu na račun koncesionarja z namenom zavarovanje vrednosti izvedenih ukrepov in objektov.

Koncedent lahko naveden ukrep uporabi v primeru, ko se uporabnikom objektov ne omogoča varna in enakopravna uporaba objekta ali v primeru, ko koncesionar ne vzdržuje vzpostavljenih ukrepov na način, da bi se ohranjala njihova vrednost.

V primeru uporabe navedenega ukrepa je koncesionar dolžan kriti stroške izvedenih ukrepov, potrebnih za zavarovanje javnega interesa.

Navedeni ukrep ne izključuje ostalih ukrepov iz naslova jamstva za dobro in kvalitetno izvedbo del (npr. unovčenje danega finančnega zavarovanje, zahtevek za povrnitev škode).

člen

(enostranska sprememba koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba se lahko v javnem interesu enostransko (naknadno) spremeni s spremembo Odloka po postopku, ki velja za njegov sprejem, skladno z določbami zakona, ki ureja razmerja kolizije med določbami Odloka in koncesijske pogodbe.

Pogodba se spremeni oziroma dopolni s sklenitvijo nove koncesijske pogodbe ali s sklenitvijo aneksa k obstoječi pogodbi. V kolikor pogodbeni stranki ne dosežeta dogovora o ustrezni spremembi pogodbe v roku 30 dni od predloga koncedenta, lahko koncedent prične s postopkom za enostransko spremembo koncesijske pogodbe.

V tem primeru je koncesionar upravičen do nadomestila, če se zaradi enostranskega posega v koncesijsko razmerje poIgai finančno ravnotežje, vendar nadomestilo ne sme presegati nujnih in potrebnih stroškov in zmanjšanja prihodkov, ki koncesionarju nastane zaradi enostranskega posega v koncesijsko razmerje.

XV. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE

člen

(dolžnost poročanja)

Koncesionar je dolžan koncedentu redno poročati, skladno z določili te pogodbe.

Koncesionar mora enkrat letno in sicer do 30. avgusta za preteklo leto v obliki letnega poročila koncedentu poročati o:

- obsegu opravljenih storitev koncesionirane dejavnosti;

- doseženih prihrankih energije;

- prihodkih za izvajanje koncesionirane dejavnosti prejetih v preteklem letu;

- drugih podatkih določenih s koncesijsko pogodbo;

- podatkih o doseganju standardov storitev določenih s koncesijsko pogodbo.

Letno poročilo mora obsegati tudi revidirane računovodske izkaze izdelane skladno z zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti in predpisi izdanimi za njegovo izvrševanje.

Koncesionar je dolžan letno poročilo pošiljati koncedentu v elektronski in tiskani obliki. Obliko in formate uskladita pogodbeni stranki.

člen

(nadzor nad izpolnjevanjem pogodbe)

Nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za nadzor pooblasti pristojno strokovno službo koncedenta ali zunanjega izvajalca.

Nadzor je lahko redni, izredni, napovedan ali nenapovedan.

Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent praviloma enkrat letno. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja. V okviru nadzora koncesionar lahko evalvira tudi letni program vzdrževanja in preveri letno poročilo. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma pooblaščenec koncedenta.

Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izredni nadzor. Izredni nadzor je nadzor, ki se opravi izven rednega letnega nadzora. Izredni nadzor se lahko izvede bodisi za posamezni objekt bodisi za vse objekte oziroma celoten predmet koncesije.

Izredni nadzor lahko opravi koncedent na lastno pobudo, na predlog uporabnikov, nadzornih organov koncedenta, vključno z evropskimi institucijami ali tretje osebe.

Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo. O izvedenem izrednem nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.

Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objektov, naprav in opreme za izvajanje storitev energetskega pogodbeništva ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje storitev energetskega pogodbeništva, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Pravica nadzora se nanaša izključno na podeljeno koncesijo. Nadzor nad izvajanjem koncesije obsega tudi finančni nadzor.

Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kakovosti izvajanja prevzetih obveznosti.

Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

Praviloma je nadzor napovedan, s poprejšnjo pisno najavo, ki se posreduje koncesionarju praviloma tri delovne dni pred nadzorom. V napovedi se navedejo datum in čas nadzora, ime in priimek nadzornika, ki bo izvajal nadzor ter področje nadzora. Koncedent pa lahko nadzor opravi tudi nenapovedano.

Koncedent oziroma izvajalec nadzora se zavezuje vse podatke in dokumente, pridobljene v okviru nadzora, varovati kot poslovno skrivnost.

XVI. XXXXX XXXX

člen

(višja sila in druge nepredvidljive okoliščine)

Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave, epidemije ter druge elementarne nesreče, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz Odloka in te koncesijske pogodbe ni možno na celotnem območju koncesije ali na njenem delu na način, ki ga predpisujeta Xxxxx in koncesijska pogodba.

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz Odloka in koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, skladno z navodili koncedenta, ki je pri navodilih dolžan upoštevati okoliščine višje sile oziroma druge nepredvidljive okoliščine. O nastopu nepredvidljivih okoliščin ali okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz Odloka in te koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.

V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane dejavnosti v okoliščinah višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščinah.

Koncesionar mora o morebitnih dodatnih stroških, ki jih ima zaradi izvajanja koncesionirane dejavnosti v pogojih višje sile, nemudoma, najkasneje pa v roku 7 dni po tem, ko so mu nastali in je hkrati ugotovil njihov obseg, obvestiti koncedenta. Koncedent povrne koncesionarju le nujne in potrebne stroške v zvezi z izvajanjem nalog iz Odloka in te koncesijske pogodbe v pogojih višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščinah.

V primeru, ko postane izvršitev pogodbe zaradi višje sile objektivno nezmožna, sta obe pogodbeni stranki prosti pogodbenih obveznosti za čas trajanja višje sile. Če je zaradi višje sile začasno onemogočeno izvrševanje kakšne obveznosti po tej pogodbi, se rok za izvršitev ustrezno podaljša.

XVII. SPREMENJENE OKOLIŠČINE

člen

(spremenjene okoliščine)

Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe ali pred njeno sklenitvijo, pa koncedent ali koncesionar zanje upravičeno nista mogla vedeti, okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se pogodbeni pogoji pravično spremenijo.

Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe.

Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz Odloka in koncesijske pogodbe.

Če so zaradi nastanka spremenjenih okoliščin koncesionarju naložene nove obveznosti ali zmanjšane pravice ali naloženi dodatni stroški, ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta denarno ali drugo nadomestilo. Nadomestilo ne sme presegati nujnih in potrebnih stroškov oziroma zmanjšanja prihodkov, ki koncesionarju nastane zaradi spremenjenih okoliščin. Koncesionar je dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči, da so povečani stroški in zmanjšani dohodki čim manjši.

O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.

V kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz Odloka in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo pogodbenih pogojev.

člen

(sprememba pogojev izvajanja koncesije zaradi enostranskih oblastnih ravnanj)

Če se pogoji opravljanja koncesije zaradi spremenjene zakonodaje, podzakonskih aktov, spremembe normativov ali standardov v času trajanja te pogodbe bistveno spremenijo, je koncesionar dolžan o tem pisno obvestiti koncedenta in predlagati ukrepe za nadaljnje izvajanje koncesije ter do potrditve oz. sprejetja novih ukrepov v aneksu k tej pogodbi koncesijo nemoteno izvajati v skladu s to koncesijsko pogodbo.

Če zakon, podzakonski predpis, splošen akt koncedenta ali drug posamičen akt drugače uredi posamezna vprašanja glede obveznosti ali pravic koncesionarja v zvezi z opravljanjem koncesije, kot je to določeno v tej pogodbi, in so zato koncesionarju naložene nove obveznosti ali zmanjšane pravice ali naloženi dodatni stroški, ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta nadomestilo. Nadomestilo ne sme presegati nujnih in potrebnih stroškov in zmanjšanja prihodkov, ki koncesionarju nastanejo zaradi tega. Koncesionar je dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči, da so povečani stroški oziroma zmanjšani dohodki čim manjši. V kolikor lahko je mogoče prilagoditi obstoječo pogodbo spremenjenim predpisom z ukrepi, katerih izvedba ne zahteva dodatnih stroškov, se prilagoditev v prvi vrsti izvede s tovrstnimi ukrepi.

V kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se pogodbeni pogoji ustrezno spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz Odloka in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.

XVIII. PRENOSI

člen

(prenos koncesije)

Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.

Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje prvotno določene pogoje za ugotavljanje sposobnosti, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo ali pripojitvijo, če to ne vključuje drugih bistvenih sprememb pogodbe. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora, je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti.

Prenos koncesije izvede koncedent z aktom o prenosu koncesije, ki se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. Koncesijo je mogoče prenesti na tretjo osebo zgolj v obsegu, kakor izhaja iz akta o prenosu koncesije.

Za prenos koncesije po tej pogodbi se ne štejejo pogodbe, ki jih koncesionar sklepa z dobavitelji ali podizvajalci na način in pod pogoji iz 58. člena te pogodbe.

člen

(prenos posameznih del in nalog na podizvajalce)

Koncesionar lahko izvajanje posameznih nalog iz koncesionirane dejavnosti prenese na podizvajalce, vendar le ob predhodnem pisnem soglasju koncedenta.

Koncesionar tudi v primeru delnega izvajanja del po koncesijski pogodbi preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb, nastopa v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar za izvedbo del s strani svojih podizvajalcev odgovarja, kot da bi jih sam opravil in koncedentova odobritev podizvajalcev ne vpliva na koncesionarjevo obveznost jamčevanja za kvalitetno in pravočasno izvedbo pogodbenih del.

Koncesionar je odgovoren tudi za vso morebitno škodo, ki jo povzroči podizvajalec.

člen

(prenos, odsvojitev in opustitev objekta)

Koncedent sme posamezni objekt oziroma objekte, ki so predmet pogodbe, prenesti oziroma odsvojiti tretjemu in mu jih prepustiti. V tem primeru se na novega lastnika prenesejo tudi pravice in obveznosti iz te pogodbe, pod pogojem, da koncesionar na prenos pristane. Koncesionar je v tem primeru dolžan naprej izvajati storitve po tej pogodbi, novi lastnik pa prevzame obveznosti plačil in druge obveznosti po tej koncesijski pogodbi do koncesionarja.

V primeru, da koncesionar na prenos po prvem odstavku tega člena ne pristane, lahko koncedent uveljavlja prisilni odkup koncesije, skladno z določili te pogodbe.

V primeru, da koncedent objekt/objekte v celoti ali delno opustiti, se za prenehanje koncesijskega razmerja uporabijo določbe glede prisilnega odkupa koncesije, razen če se pogodbeni stranki drugače dogovorita.

XIX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN KONCESIJSKE POGODBE

člen

(redno prenehanje koncesijske pogodbe)

Koncesijsko razmerje redno preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti pogodbenih strank oziroma s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

Koncesijska pogodba preneha za vse objekte istočasno, razen če se z aneksom k tej pogodbi pogodbeni stranki dogovorita drugače.

člen

(predčasno prenehanje)

Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v Odloku in tej koncesijski pogodbi.

člen

(sporazumna razveza)

Koncesijska pogodba lahko predčasno preneha na podlagi sporazumne razveze pogodbenih strank.

Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče oziroma je kako drugače oteženo do te mere, da z izvajanjem pogodbenih določb ni mogoče ali smiselno nadaljevati.

Pogodbena stranka, ki predlaga sporazumno razvezo pogodbe, posreduje drugi stranki pisno pobudo, ki vsebuje najmanj predlog pogojev in rok za prenehanje pogodbe z obrazložitvijo.

Sporazumno razvezo skleneta pogodbeni stranki s podpisom sporazuma. V tem primeru s pisnim sporazumom določita tudi vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema naprav in opreme izvedenih ukrepov, ki jih je vzpostavil koncesionar, kot tudi odkupno vrednost koncesije, ki jo je koncedent dolžan plačati koncesionarju.

člen

(odvzem koncesije)

Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz Odloka in te koncesijske pogodbe v določenem roku;
če je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz Odloka preneha izvajati v koncesijski obliki;
če je proti koncesionarju začet postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja;
če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe;
v drugih podobnih primerih, katerih narava in posledice so primerljive z zgoraj naštetim.

Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

Pogoji iz prve alineje prvega odstavka tega člena so izpolnjeni, če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz Odloka in te koncesijske pogodbe v roku kot je opredeljen s Prilogo 5, zlasti če ne prične z izvajanjem dogovorjenih ukrepov energetske sanacije objektov, pod pogojem, da je koncedent svoje obveznosti izpolnil pravočasno.

Pogoji iz druge alineje prvega odstavka tega člena so izpolnjeni, v kolikor občinski svet Občine Ig sprejme odločitev, da je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz Odloka in te koncesijske pogodbe preneha izvajati v koncesijski obliki, ki mora hkrati tudi razveljaviti Odlok in sprejeti nov(e) predpis(e) o drugem primernejšem načinu zagotavljanja javnega interesa.

Xxxxxxxx za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena.

Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna.

Pogoji iz pete alineje prvega odstavka tega člena so izpolnjeni, če koncesionar kadarkoli tekom trajanja te pogodbe kljub pozivom, opominom in morebitnim izrednim navodilom ne izpolnjuje prevzetih obveznosti pravilno in pravočasno ter zamuja z izvajanjem obveznosti za več kot 90 dni oz. v kolikor nastopijo podobne okoliščine, ki izkazujejo utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti.

Pogoji iz šeste alineje prvega odstavka tega člena so izpolnjeni, če je po sklenitvi koncesijske pogodbe na podlagi izvedenega ustreznega postopka (nadzor v skladu z določbami te koncesijske pogodbe, uradne evidence ali podobno) nedvomno ugotovljeno, da je koncesionar tekom javnega razpisa ali tekom izvajanja koncesijske pogodbe predložil zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev ali izvajanje koncesije.

Pogoji iz sedme alineje prvega odstavka tega člena so izpolnjeni, če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz 70. člena te koncesijske pogodbe.

Izpolnjevanje pogojev iz osme alineje prvega odstavka tega člena se ugotavlja smiselno, glede na naravo primera.

Odvzem koncesije je oblastno enostransko ravnanje, s katerim koncedent z upravno odločbo odvzame koncesionarju koncesijo. Za izdajo upravne odločbe se uporabijo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo Koncesijsko razmerje preneha z dnem odločbe o odvzemu koncesije.

V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta vse izvedene ukrepe in opremo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost predanih ukrepov in opreme.

Vrednost nadomestila za predčasno prenehanje koncesije se določi na naslednji način:

v primeru, ko razlogi za predčasno prenehanje koncesije izvirajo iz sfere koncesionarja se nadomestilo določi na podlagi cenitve, ki jo opravi sodno zaprisežen cenilec gradbene stroke - visoke gradnje, ki pri izdelavi cenitve upošteva pošteno tržno vrednost izvedenih ukrepov, ki jih je financiral koncesionar, v trenutku prenehanja pogodbe, zmanjšano za obračunano amortizacijo in zmanjšajo za 15 % od vrednosti cenitve, kot pogodbeno kazen za predčasno prenehanje koncesije;
v primeru iz druge alinee prvega odstavka tega člena, ko razlogi za predčasno prenehanje koncesije izvirajo iz sfere koncedenta se nadomestilo določi na podlagi cenitve, ki jo opravi sodno zaprisežen cenilec gradbene stroke - visoke gradnje, ki pri izdelavi cenitve upošteva pošteno tržno vrednost izvedenih ukrepov, ki jih je financiral koncesionar, v trenutku prenehanja pogodbe, zmanjšano za obračunano amortizacijo in povečano za 15 % od vrednosti cenitve, kot pogodbeno kazen za predčasno prenehanje koncesije.

člen

(odkupna pravica)

Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu pod pogoji, opredeljenimi s to koncesijsko pogodbo, na njegovo zahtevo prodal koncesijo in izvedene ukrepe in opremo. Koncedent si pridržuje pravico predčasnega odkupa koncesije za posamezen objekt ali za vse objekte iz Priloge 1A te pogodbe.

V kolikor koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo koncesijo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije.

Odkup je lahko sporazumen ali prisilen. Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesijo, koncedent pa prevzame vso infrastrukturo, ki je predmet koncesije.

V primeru sporazumnega odkupa pogodbeni stranki s sporazumom dogovorita vse okoliščine, najmanj pa obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije.

Prisilen odkup koncesije je oblastno enostransko ravnanje, s katerim koncedent z upravno odločbo koncesionarju naloži prodajo koncesije in izvedenih ukrepov in opreme. Za izdajo upravne odločbe se uporabijo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

Odkup koncesije je mogoč le, v kolikor predhodno občinski svet Občine Ig sprejme odločitev o odkupu, ki mora hkrati tudi razveljaviti Odlok in sprejeti nov(e) predpis(e) o bolj učinkovitem in gospodarnem načinu izvajanja koncesije. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece od sklepa Vlade RS.

Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje z dnem dokončnosti odločbe, v kateri se določita najmanj obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Z dnem dokončnosti odločbe koncesionar preneha opravljati naloge iz Odloka, ki so predmet koncesije, koncedent pa v dogovorjenem obsegu prevzame izvedene ukrepe, naprave in opremo, ki jo je koncesionar vzpostavil ali drugače pridobil za namen izvajanja nalog Odloka in koncesijske pogodbe.

Za prisilen odkup koncesije se glede vprašanj, ki niso urejena z Odlokom ali s to pogodbo, smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določi skladno s predpisi, ki urejajo razlastitve.

člen

(razdrtje pogodbe)

Če ena stranka ne izpolni svojih obveznosti iz Odloka in te pogodbe ter ni določeno kaj drugega, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, ki veljajo za razdrtje obligacijska razmerja zaradi neizpolnitve, , ki so v času podpisa pogodbe urejeni v 103. in naslednjih členih Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631), odstopi od pogodbe z navadno izjavo, če pogodba ni razvezana že po samem zakonu.

Zlasti lahko koncesionar odstopi od pogodbe, če koncedent po podpisu pogodbe ne izpolni svojih obveznosti, ne zagotovi sofinanciranja v pogodbeno dogovorjenem roku ali krši druge bistvene obveznosti, ki izhajajo iz te pogodbe (npr. koncesionarju ne omogoči dostopa do objektov). Koncesionar je dolžan zahtevati izpolnitev pogodbe s strani koncedenta v razumenem roku, preden odstopi od pogodbe.

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) razdrtjem oziroma odstopom koncedenta od pogodbe preneha:

če koncesionar storitev energetskega pogodbeništva ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz Odloka in te pogodbe ali koncedentu povzroča škodo;
zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;
če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda uporabnikom njegovih storitev, koncedentu ali tretjim osebam;
če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen z Odlokom in koncesijsko pogodbo;
v drugih podobnih primerih, katerih narava in posledice (neizpolnitev) so primerljive z zgoraj naštetim.

Pogoj iz prve alineje prejšnjega odstavka je izpolnjen, v kolikor koncesionar ukrepov in storitev ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz Odloka ali koncedentu povzroča škodo, zlasti v kolikor koncesionar kljub pozivom, opominom in morebitnim izrednim navodilom ne izpolnjuje pravilno in/ali pravočasno prevzetih obveznosti.

Pogoj iz druge alineje drugega odstavka je izpolnjen, v kolikor koncedent tekom rednega letnega nadzora dvakrat zaporedoma ugotovi ponavljajoče in dokumentirane kršitve predpisov ali koncesijske pogodbe, ki jih koncesionar v razumnem roku ne odpravi.

Pogoj iz tretje alineje drugega odstavka je izpolnjen, če koncesionar ne povrne škode, ki jo je povzročil s protipravnim ravnanjem pri opravljanju koncesije oziroma škode, ki jo uporabnikom, koncedentu ali tretjim osebam povzročijo pri njem zaposleni delavci ali podizvajalci in zanjo v skladu z zakonom in to pogodbo odgovarja koncesionar.

Pogoj iz četrte alineje drugega odstavka je izpolnjen, če koncesionar ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen z Odlokom in s to koncesijsko pogodbo, ga koncedent na to opozori in zahteva izpolnitev obveznosti, koncesionar pa je kljub pozivu ne izpolni.

Vrednost nadomestila za predčasno prenehanje koncesije iz razloga razdrtja pogodbe se določi na podlagi cenitve, ki jo opravi sodno zaprisežen cenilec gradbene stroke - visoke gradnje, ki pri izdelavi cenitve upošteva pošteno tržno vrednost izvedenih ukrepov v trenutku prenehanja pogodbe, zmanjšano za obračunano amortizacijo in zmanjšajo za 15% od vrednosti cenitve, kot pogodbeno kazen za predčasno prenehanje koncesije.

V primeru, ko razlogi za predčasno prenehanje koncesije izvirajo iz sfere koncedenta se nadomestilo določi na podlagi cenitve, ki jo opravi sodno zaprisežen cenilec gradbene stroke, ki pri izdelavi cenitve upošteva pošteno tržno vrednost izvedenih ukrepov v trenutku prenehanja pogodbe, zmanjšano za obračunano amortizacijo in povečano za 15% od vrednosti cenitve, kot pogodbeno kazen za predčasno prenehanje koncesije.

Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.

Razdrtje pogodbe ne izključuje pravice do odškodnine ali drugih zahtevkov ter ukrepov iz te iz Odloka ali te pogodbe s strani pogodbi zveste stranke.

člen

(prenehanje koncesionarja)

Koncesijsko razmerje preneha tudi s prenehanjem koncesionarja (npr. stečaj).

Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …).

V primeru univerzalnega pravnega naslednika koncesionarja se koncesijsko razmerje prenese na njegovega pravnega naslednika skladno z določili te pogodbe.

Če pravni naslednik koncesionarja ne želi prevzeti izvajanja koncesijskega razmerja ali ne izpolnjuje pogojev, ki jih Odlok določa za podelitev koncesije ali pa za prevzem koncesije ne dobi soglasja koncedenta, ima koncedent izrecno pravico, da uporabi v danih okoliščinah najprimernejši način prenehanja koncesijskega razmerja ali koncesijske pogodbe po tej pogodbi (npr. enostransko razdrtje, odkup, odvzem, prevzem v režijo, odstop od pogodbe) ali na drug način, opredeljen kot dopusten v področni zakonodaji, ki ga izvrši na način, določen v tej pogodbi in/ali v področni zakonodaji.

člen

(izločitvena pravica)

V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris, insolvenčni postopki) ima koncedent na podlagi 81. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu izločitveno pravico, da za objekte in naprave, ki so predmet tega koncesijskega razmerja, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico in tako postane lastnik izvedenih ukrepov in naprav po modelu DBFOT, ki so predmet te pogodbe. Koncedent mora v postopku zaradi insolventnosti uveljavljati izločitveno pravico ter tako uveljavljati lastninsko pravico in izročitev vse potrebne dokumentacije (npr. projektne dokumentacije). Vrednost izločenega premoženja se določi skladno z metodologijo za izračun vrednosti koncesije v primerih predčasnega prenehanja koncesijskega razmerja.

XX. FINANČNA ZAVAROVANJA IN POGODBENA KAZEN

člen

(Zavarovanje dobre in pravočasne izvedbe posla)

Koncesionar mora najkasneje v roku 15 dni od pisnega poziva koncedenta v skladu s terminskim planom iz priloge 5 koncedentu izročiti bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje zavarovalnice kot finančno zavarovanje dobre in pravočasne izvedbe ukrepov energetske sanacije objektov (1. faza), plačljivo na prvi poziv, v zahtevani obliki glede na vzorec iz razpisne dokumentacije, v višini 5% od skupne vrednosti investicijskih ukrepov iz a) točke 5. člena te pogodbe brez DDV, z veljavnostjo najmanj 90 dni po roku za izvedbo ukrepov, ki jo lahko koncedent unovči, če koncesionar izvedbe ukrepov energetske sanacije objektov (1. faza) ne bo izpolnil pravočasno, strokovno (s skrbnostjo dobrega strokovnjaka) in pravilno, t.j. v skladu s to pogodbo, zahtevami razpisne dokumentacije ali Odlokom.

Če se podaljša rok za izvedbo ukrepov iz 1. faze, mora koncesionar predložiti v roku 10 (desetih) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi novo finančno zavarovanje z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo roka za izvedbo ukrepov iz 1. faze.

Pravilna in pravočasna predložitev finančnega zavarovanja iz prejšnjega odstavka tega člena je pogoj za veljavnost te pogodbe. Če koncesionar bančne garancije ne bo predložil ali je ne predložil pravočasno, bo koncesionar unovčil finančno zavarovanje za resnost ponudbe.

člen

(pogodbena kazen)

Če koncesionar po svoji krivdi pri izvedbi ukrepov energetske sanacije objektov (1. faza) po tej pogodbi ne bo upošteval dogovorjenih rokov iz terminskega plana, ki je priloga 5 te pogodbe, sme koncedent za vsak dan zamude zahtevati plačilo pogodbene kazni v višini 0,1% od skupne Investicijske vrednosti ukrepov energetske sanacije iz a) točke 5. člena te pogodbe brez DDV, vendar skupaj ne več kot 10% vrednosti od skupne Investicijske vrednosti ukrepov energetske sanacije brez DDV iz a) točke 5. člena te pogodbe.

XXI. PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA

člen

(protikorupcijska klavzula)

V primeru, da je pri sklenitvi ali pri izvajanju te pogodbe kdo v imenu ali na račun koncesionarja, predstavniku ali posredniku javnega partnerja (koncedenta), javnemu uslužbencu, funkcionarju, obljubil, ponudil ali dal kakšno nedovoljeno korist za pridobitev tega posla ali za sklenitev tega posla pod ugodnejšimi pogoji ali za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je koncedentu povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku ali posredniku koncesionarja, javnemu uslužbencu, funkcionarju, koncedentu ali njegovemu predstavniku, zastopniku, posredniku, je ta pogodba nična.

Koncedent bo na podlagi svojih ugotovitev o domnevnem obstoju dejanskega stanja iz prvega odstavka tega člena ali obvestila Komisije za preprečevanje korupcije ali drugih organov, glede njegovega domnevnega nastanka, pričel z ugotavljanjem pogojev ničnosti pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena oziroma z drugimi ukrepi, v skladu s predpisi Republike Slovenije.

XXII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

člen

(koordinacija izvajanja pogodbe)

S strani koncedenta je kot skrbnik za vodenje projekta v prvi fazi pooblaščen: ………., elektronski naslov: ………….., telefon: ……………….

S strani koncedenta je kot skrbnik za vodenje projekta v drugi fazi pooblaščen: ………., elektronski naslov: ………….., telefon: ……………….

S strani koncesionarja je kot skrbnik za vodenje projekta pooblaščen: ……………, elektronski naslov: ………………….., telefon: ………………...

S strani koncesionarja je kot skrbnik za vodenje projekta v prvi fazi pooblaščen: ………, elektronski naslov: …….., telefon: …………...

S strani koncesionarja je kot skrbnik za vodenje projekta v drugi fazi pooblaščen: ………….., elektronski naslov: ………………………….., telefon: ……………………..

V primeru spremembe skrbnika, sta pogodbeni stranki le-to dolžni druga drugi sporočiti pisno v roku 10 dni od nastale spremembe.

Do prejema obvestila o novem skrbniku so veljavna vsa pisanja predhodnemu pooblaščencu.

člen

(reševanje sporov)

Morebitne spore, ki bi izvirali iz te pogodbe, bosta pogodbeni stranki skušali reševati sporazumno.

Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe ali v zvezi izvajanjem koncesije, ki jih ni bilo mogoče rešiti po mirni poti, je pristojno stvarno pristojno sodišče.

člen

(uporaba prava)

Za reševanje sporov, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja in te pogodbe, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

Koncesija se izvaja skladno s področno zakonodajo, z Odlokom, predpisi, identificiranimi v Odloku, veljavnimi standardi in normativi ter s to pogodbo.

Za razmerja med pogodbenima strankama, ki niso urejena s to pogodbo, ter za razlago te pogodbe se uporabljajo določila Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in Obligacijskega zakonika.

Za sklenjeno koncesijsko razmerje in v tej pogodbi se ne uporabljajo nobeni splošni poslovni pogoji koncesionarja, v kolikor niso izrecno vključeni v besedilo pogodbe.

člen

(neveljavnost pogodbe)

Pri razlagi pogodbe je treba upoštevati skupni namen pogodbenih strank in pomen izrazov, kot so ga ti imeli v času sklenitve pogodbe.

Če je iz kateregakoli razloga ena ali več določb te pogodbe neveljavnih, ali če se pojavi pravna praznina v tej pogodbi, to ne vpliva na veljavnost ostalih pogodbenih določb.

člen

(pisna oblika)

Spremembe te pogodbe, vključno s to določbo, so dopustne le v obliki pisnega aneksa k tej pogodbi. Poskusi drugačne spremembe (npr. z ustnim dogovorom) so po izrecnem dogovoru strank nedovoljeni in neveljavni.

člen

(obličnost sporočanja)

Pogodbeni stranki morata vsa sporočila in druga pisanja, ki imajo finančne posledice ali drugače pomembno vplivajo na pravice in obveznosti pogodbenih strank po tej pogodbi, vročati s priporočeno pošiljko.

člen

(število izvirnikov pogodbe)

Ta pogodba je sestavljena v 4 izvodih, od katerih prejme vsaka pogodbena stranka po 2 izvoda.

člen

(sestavni deli pogodbe)

Sestavni deli te pogodbe so tudi priloge:

Priloga 1A: Program izvajanja koncesije

Priloga 2: Metodologija izračuna in verifikacije prihrankov

Priloga 3: Terminski načrt


Datum:	Številka: Datum:

Koncesionar:	Koncedent:
	OBČINA IG Xxxxx Xxxxxxxxx, župan

Document Metadata

Table of Contents

OBČINA IG

Document Metadata