odvzem koncesije Vzorčne klavzule

odvzem koncesije. Odvzem koncesije je oblastno enostransko ravnanje, s katerim koncedent z upravnim aktom odvzame koncesionarju koncesijo. Za izdajo upravne odločbe se uporabijo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: - če ne začne z opravljanjem javne službe v roku določenim v tej pogodbi; - če je v javnem interesu, da se opravljanje javne službe preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba; - če se storitve javne službe ne izvajajo redno, strokovno in pravočasno; - zaradi kršitev te koncesijske pogodbe. Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji po splošnih pravilih odškodninskega prava.
odvzem koncesije. 34. člen
odvzem koncesije. 43 Č) ODKUP KONCESIJE 43
odvzem koncesije. 71. člen Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: - če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to s pogodbo določenem roku; - če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije. Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. V primeru iz druge alineje prvega odstavka tega člena je koncedent dolžan koncesionarju povrniti odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava, če je zaradi odvzema koncesije v javnem interesu koncesionarju nastala škoda.
odvzem koncesije. Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: če ne začne z izvajanjem dejavnosti javne službe v roku enega (1) meseca po podpisu pogodbe; če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba; če dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno, skratka tako, da so povzročene motnje v izvajanju dejavnosti; če dejavnosti ne izvaja v skladu s predpisi, standardi in navodili koncedenta; zaradi ponovljenih in dokazanih grobih kršitev predpisov in določil koncesijske pogodbe; če koncesionar, kot fizična ali pravna oseba, preneha obstajati. Koncedent mora koncesionarju pred odvzemom koncesije dati primeren rok za odpravo kršitev iz tretje, četrte in pete alineje drugega odstavka tega člena. Odvzem koncesije po prvi alineji prvega odstavka tega člena je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent sme v skladu z drugo alinejo prvega odstavka tega člena odvzeti koncesijo v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu le, kadar je to nujno potrebno zaradi zadovoljitve tega javnega interesa. Odločitev o odvzemu koncesije mora sprejeti občinski svet koncedenta, ki mora hkrati tudi razveljaviti oziroma spremeniti koncesijski akt, oziroma sprejeti nove predpise o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Koncesijsko razmerje v navedenem primeru preneha z dnem uveljavitve spremembe koncesijskega akta. Odvzem koncesije je oblastno enostransko upravno ravnanje, s katerim koncedent z upravnim aktom odvzame koncesionarju koncesijo. Za ta akt, upravno odločbo, se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
odvzem koncesije. (1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju: • če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku iz 16. člena te pogodbe, • če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba, o čemer odloči občinski svet koncedenta.
odvzem koncesije. Koncedent odvzame koncesijo koncesionarju v primeru, da koncesionar očitno krši koncesijsko pogodbo, zlasti pa če: ne prične z izvajanjem koncesionirane dejavnosti v dogovorjenem roku; dejavnosti ne izvaja redno, strokovno in pravočasno oziroma jo izvaja tako, da so povzročene motnje v dejavnosti in funkcionalnosti; koncedentu namerno ali iz velike malomarnosti povzroča škodo; se pri svoji dejavnosti ne drži predpisov in standardov, navodil koncedenta ali določil te pogodbe; je izražen utemeljen javni interes po prenehanju izvajanja dejavnosti. Odvzem koncesije je mogoč ne glede na to, ali predstavljajo kršitve iz prejšnjega odstavka bistveno kršitev koncesijske pogodbe. Koncedent pisno opozori koncesionarja na kršitve, ki so razlog za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije. Če je koncesionar konzorcij, se kršitev posameznega člana konzorcija šteje za kršitev koncesionarja.
odvzem koncesije. Koncesija se odvzame v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja vode. Šteje se, da koncesionar ni plačal za vodno pravico, če je več kot 3 mesece v zamudi s plačilom katerekoli mesečne obveznosti plačila za koncesijo. Postopek za odvzem koncesije se izvede v skladu z zakonom, ki ureja vode. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
odvzem koncesije. 1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu z določili pogodbe, oziroma na podlagi koncesijskega akta koncesionarju odvzame koncesijo.

Related to odvzem koncesije

  • INFORMACIJE V ZVEZI Z ODPIRANJEM PONUDB Odpiranje ponudb bo potekalo avtomatično v informacijskem sistemu e-JN dne 24. 6. 2021 in se bo začelo ob 9:01 uri na spletnem naslovu xxxxx://xxx.xxx.xx/x-xxxxxx. Odpiranje poteka tako, da informacijski sistem e-JN samodejno ob uri, ki je določena za javno odpiranje ponudb, prikaže podatke o ponudniku, o variantah, če so bile zahtevane oziroma dovoljene, ter omogoči dostop do .pdf dokumenta, ki ga je ponudnik naložil v sistem e-JN pod razdelek »Predračun«. Ponudniki, ki so oddali ponudbe, imajo te podatke v informacijskem sistemu e-JN na razpolago v razdelku »Zapisnik o odpiranju ponudb«.

  • Reklamacije V kolikor odjemalec ugovarja zaračunanemu znesku, je dolžan nesporni del plačati v pogodbeno določenem roku, za sporni del pa vložiti pisni ugovor dobavitelju v osmih dneh od dneva prejema računa ali obračuna. Dobavitelj je dolžan odjemalcu posredovati odgovor na ugovor v osmih dneh od dneva prejetja ugovora. Dobavitelj in odjemalec si bosta vse morebitne nesporazume iz njunega pogodbenega razmerja prizadevala reševati po mirni poti. Dobavitelj električne energije zagotovi pregleden, enostaven in brezplačen notranji postopek obravnave pritožb gospodinjskih odjemalcev. Dobavitelj bo storitve iz te pogodbe in splošnih pogojev izvajal kot zagotovljeno kakovost storitev skladno z določili veljavnega EZ-1. Če dobavitelj odjemalcu krši zahtevani standard kakovosti in je kršitev nastala iz razlogov na dobaviteljevi strani, je dolžan na podlagi odjemalčeve pisne zahteve, plačati nadomestilo. Višino nadomestila, način in rok plačila nadomestila za posamezno vrsto kršitve bosta dobavitelj in odjemalec dogovorila sporazumno. Nadomestilo mora biti upravičeno sorazmerno glede na višino nastale škode, težo kršitve in stopnjo odgovornosti dobavitelja. Dobavitelj zagotavlja postopek izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z dobavo elektrike gospodinjskim odjemalcem po EZ-1 pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov. Dobavitelj bo odjemalca obveščal o strukturi proizvodnih virov na izdanih računih.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Izvajalec mora najkasneje v petnajstih (15) dneh po sklenitvi pogodbe naročniku izročiti bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje kot finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v naslednji obliki: Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, izdelana po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758, z valuto plačila 15 koledarskih dni od prejema zahteve upravičenca. Bančna garancija mora vsebovati določilo, iz katerega jasno izhaja, da za bančno garancijo veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdane pri MTZ pod št. 758 Predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je pogoj za veljavnost te pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo pogodbenih del, vrednost, kvaliteta in količina (kar naročnik in izvajalec uredita z dodatkom k pogodbi), mora izvajalec, na lastne stroške / v sklopu pogodbene cene, predložiti v roku petnajst (15) dni, od podpisa dodatka k tej pogodbi, novo ustrezno finančno zavarovanje z novim rokom trajanja le tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma novo finančno zavarovanje s spremenjeno višino garantiranega zneska v skladu s spremembo pogodbene cene. V kolikor finančno zavarovanje ni podaljšano do roka, ki ga določi naročnik, ima naročnik pravico unovčiti obstoječe finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik lahko unovči v naslednjih primerih, če: izvajalec svojih obveznosti do naročnika ne izpolni skladno s pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, obsegu in roku ter v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ponudbeno dokumentacijo; izvajalec po svoji krivdi odstopi od pogodbe, naročnik po krivdi izvajalca odstopi od pogodbe, naročnik med izvajanjem del ugotovi, da dela dejansko izvaja subjekt, ki ni izvajalec, priglašeni podizvajalec ali partner v skupnem nastopu (kadar ponudnik oddaja ponudbo v skupnem nastopu); izvajalec naročniku povzroči škodo, ki je ne povrne v roku 8 dni po pozivu naročnika, izvajalec naročniku poda zavajajoče ali lažne informacije, podatke ali dokumente, zaradi česar mora naročnik javno naročilo razveljaviti ali modificirati, izvajalec v roku, ki ga določi naročnik, ne odpravi morebitnih pomanjkljivosti, izvajalec naročniku ne predloži ustreznega finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijskem roku, izvajalec naročniku v roku ne izroči novo/podaljšano/spremenjeno finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, zavarovalno polico za zavarovanje odgovornosti in potrdilo o plačilu premije za zavarovalno polico, če izvajalec ne predloži novega terminskega plana ali če iz predloženega terminskega plana izhaja, da rok za dokončanje del ne more biti dosežen, če se na zahtevo naročnika, v primernem roku, ki ga določi naročnik v primopredajnem zapisniku, ugotovljene pomanjkljivosti in/ali napake ne odpravijo. izvajalec ni poplačal potrjenih obveznosti do podizvajalcev, v drugih primerih, kot to določa pogodba.

  • ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA Naročnik bo po zaključku preverjanja in ocenjevanja prejetih ponudb, v roku petih (5) dni, o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila obvestil vse ponudnike z objavo Odločitve na Portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na Portalu javnih naročil.

  • PROTIKORUPCIJSKA KLAVZULA Nična je pogodba, pri kateri kdo v imenu ali na račun druge pogodbene stranke, predstavniku ali posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja obljubi, ponudi ali da kakšno nedovoljeno korist za: - pridobitev xxxxx xxx - za sklenitev posla pod ugodnejšimi pogoji ali - za opustitev dolžnega nadzora nad izvajanjem pogodbenih obveznosti ali - za drugo ravnanje ali opustitev, s katerim je organu ali organizaciji iz javnega sektorja povzročena škoda ali je omogočena pridobitev nedovoljene koristi predstavniku organa, posredniku organa ali organizacije iz javnega sektorja, drugi pogodbeni stranki ali njenemu predstavniku, zastopniku, posredniku.

  • POGODBENA KAZEN 11. člen

  • PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • PODATKI O PONUDNIKU POLNI NAZIV IN FIRMA PONUDNIKA: NASLOV PONUDNIKA: TELEFON: IDENTIFIKACIJSKA (DAVČNA) ŠTEVILKA PONUDNIKA: MATIČNA ŠTEVILKA PONUDNIKA: ŠT. TRANSAKCIJSKEGA RAČUNA: ODGOVORNA OSEBA ZA PODPIS POGODBE: ZAKONITI ZASTOPNIKI PONUDNIKA Kraj in datum: Ponudnik: Podpis: Ponudnik predloži obrazec Ponudbeni predračun v 2. fazi v razdelek »Predračun«.