GLAVA. 1) Difuzne poškodbe možganov s klinično ugotovljeno sliko: - decerebracija - hemiplegija z afazijo in agnozijo - demenca (Korsakov sindrom) - Parkinsonov sindrom z izraženo zavrtostjo gibov vseh okončin - kompletna hemiplegija, paraplegija, triplegija, tetraplegija - trajno vegetativno stanje - apalično stanje 100
2) Poškodba možganov s klinično ugotovljeno sliko: - hemipareza z močno izraženo spastiko - ekstrapiramidna simptomatika kot posledica poškodbe ekstrapiramidnih poti - psevdobulbarna paraliza s prisiljenim xxxxx xxx xxxxxx - poškodbe malih možganov z izraženimi motnjami ravnotežja,hoje in koordinacije gibov do 90
3) Epilepsija kot posledica kontuzijske poškodbe možganov s trajno terapijo:
a) z redkimi napadi do 20 b) s pogostimi napadi do 70 1
4) Hemipareza ali disfazija (po poškodbi možganov):
a) lažje stopnje do 30 b) težje stopnje do 50
5) Poškodba malih možganov z adiadohokinezo in/ali asinergijo do 40
6) Stanje po odstranitvi kontuzijsko spremenjenih možganov do 50
7) Kontuzijske poškodbe možganov z žariščno nevrološko okvaro:
a) eno žarišče do 10
b) več žarišč do 20 c) stanje po luknjičasti trepanaciji lobanje 5
GLAVA. 1. Difuzne poškodbe centralnega živčnega sistema s klinično ugotovljeno sliko dekortizacije oziroma decerebracije:
a. hemiplegija inveteriranega tipa z afazijo in agnozijo
b. demenca (Korsakov sindrom)
c. obojestranski Parkinsonov sindrom z izraženo zavrtostjo
GLAVA. Odstotek trajne invalidnosti (%)
1 Difuzne poškodbe centralnega živčnega sistema s klinično ugotovljeno sliko: dekortizacija oziroma decerebracija, hemiplegija inveteriranega tipa z afazijo in agnozijo, demenca (Korsakov sindrom), obojestranski Parkinsov sindrom z izraženo zavrtostjo gibov vseh okončin, kompletna hemiplegija, paraplegija, triplegija, tetraplegija 100
2 Poškodba možganov s klinično ugotovljeno sliko: hemipareza z izraženo spastiko, ekstrapiramidna simptomatika kot posledica poškodbe ekstrapiramidnih poti (z nezmožnostjo koordinacije gibov ali s pojavi nehotenih gibov), pseudobulbarna paraliza s prisiljenim jokom ali smehom, poškodbe malih možganov z izraženimi motnjami ravnotežja, hoje in koordinacije gibov 90 3 Pseudobulbarni sindrom 80 4 Epilepsija kot posledica kontuzijske poškodbe možgan: a. z redkimi napadi, ki zahteva trajno antiepileptično terapijo b. s pogostimi napadi ali karakternimi spremembami osebnosti, ugotovljena v bolnišnici oziroma po odgovarjajočih preiskavah c. z demenco in psihično deterioracijo 20 70 80 5 Difuzne poškodbe možganov s klinično evidentiranimi posledicami psihoorganskega sindroma, z izvidom psihiatra in psihologa po zdravljenju z odgovarjajočimi preiskavami: a. lažje stopnje b. srednje stopnje c. težje stopnje 40 50 60 6 Hemipareza ali disfazija a. lažje stopnje b. srednje stopnje c. težje stopnje 30 40 50
GLAVA. Glavice proteze morajo biti iz krom-kobaltove zlitine premera 28, 32 in 36 mm. Glavice premera 28 mm morajo imeti vsaj štiri različne dolžine vratu. Delta keramične glave morajo imeti premer 28, 32 in 36 mm, v vsaj treh različnih dolžinah. Inštrumentarij mora omogočati poleg klasične tudi mini-invazivno implantacijo oz. implantacijo z anteriornim pristopom.
GLAVA. Glavice proteze morajo biti iz krom-kobaltove zlitine ali delta keramike premera 28 mm, 32 mm in 36 mm in so na voljo v vsaj štirih različnih dolžinah.
GLAVA. Difuzne poškodbe centralnega živčnega sistema s klinično ugotovljeno sliko dekortizacije oziroma decerebracije: hemiplegija inveteriranega tipa z afazijo in agnozijo; demenca (Korsakov sindrom); obojestranski Parkinsov sindrom z izraženo zavrtostjo; kompletna hemiplegija, paraplegija, triplegija, tetraplegija; epilepsija z demenco in psihično deterioracijo; psihoza popoškodbi možganov 100%
GLAVA. 1. Difuzne poškodbe centralnega živčnega sistema s klinično ugotovljeno sliko: dekortizacija oziroma decerebracija, hemiplegija inveteriranega tipa z afazijo in agnozijo, demenca (Korsakov sindrom), obojestranski Parkinsov sindrom z izraženo zavrtostjo gibov vseh okončin, kompletna hemiplegija, paraplegija, triplegija, tetraplegija, epilepsija z demenco in psihično deterioracijo 100 %
2. Poškodba možganov s klinično ugotovljeno sliko: hemipareza z izraženo spastiko, ekstrapiramidna simptomatika (z nezmožnostjo koordinacije gibov ali s pojavi nehotenih gibov), pseudobulbarna paraliza s prisilnim jokom ali smehom, poškodbe malih možganov z izraženimi motnjami ravnotežja, hoje in koordinacije gibov 90 %
3. Pseudobulbarni sindrom 80 %
4. Poškodbena epilepsija s pogostimi napadi ali karakternimi spremembami osebnosti, ugotovljena v bolnišnici oziroma po odgovarjajočih preiskavah do 70 %
5. Poškodbena epilepsija, ki zahteva trajno antiepileptično terapijo do 20 %
6. Difuzne poškodbe možganov s klinično evidentiranimi posledicami psihoorganskega sindroma, z izvidom psihiatra in psihologa po zdravljenju z odgovarjajočimi preiskavami:
a. lažje stopnje do 40 %
b. srednje stopnje 50 %
c. težje stopnje 60 %
7. Hemipareza ali disfazija
a. lažje stopnje do 30 %
b. srednje stopnje 40 %
c. težje stopnje 50 %
8. Poškodba malih možganov z adiadohokinezo in asinergijo 30 %
9. Kontuzijske poškodbe možganov
a. postkontuzijski sindrom z objektivnim nevrološkim izvidom po kontuziji možganov, ugotovljen v bolnišnici do 20 %
b. operirani interkranialni hematom brez nevrološkega izpada 5 %
10. Postkomocijski sindrom 3 %
11. Prelom baze lobanje ali svoda lobanje, ki je verificiran rentgenološko 3 %
12. Skalpiranje lasišča
a. tretjina lasišča 5 %
b. do polovice lasišča 15 %
c. celo lasišče 30 %
GLAVA. 1) Difuzne poškodbe centralnega živčnega sistema s klinično ugotovljeno sliko dekortizacije oziroma decerebracije: hemiplegija inveteriranega tipa z afazijo in agnozijo; demenca (Korsakov sindrom); obojestranski Parkinsov sindrom z izraženo zavrtostjo; kompletna hemiplegija, paraplegija, triplegija, tetraplegija; epilepsija z demenco in psihično deterioracijo; psihoza po poškodbi možganov 100%
2) Poškodba možganov s klinično ugotovljeno sliko: hemipareza z izraženo spastiko; ekstrapiramidna simptomatika (z nezmožnostjo koordinacije gibov ali s pojavi nehotenih gibov); pseudobulbarna paraliza s prisilnim xxxxx xxx xxxxxx; poškodbe malih možganov z izraženimi motnjami ravnotežja, hoje in koordinacije gibov 90%
3) Pseudobulbarni sindrom 80%
4) Epilepsija kot posledica kontuzijske poškodbe možganov:
a) ki zahteva trajno antiepileptično terapijo do 20%
b) s pogostimi napadi ali karakternimi spremembami osebnosti, ugotovljena v bolnišnici oziroma po odgovarjajočih raziskavah do 70%
5) Difuzne poškodbe možganov s klinično evidentiranimi posledicami psihoorgan- skega sindroma, z izvidom psihiatra in psihologa po zdravljenju z odgovarjajoči- mi raziskavami: a) lažje stopnje do 40%
GLAVA. 1. Difuzne poškodbe možganov s klinično ugotovljeno sliko: - decerebracija - hemiplegija z afazijo in agnozijo - demenca (Korsakov sindrom) - Parkinsonov sindrom z izraženo zavrtostjo gibov vseh okončin - kompletna hemiplegija, paraplegija, triplegija, tetraplegija - psihoza po poškodbi možganov 100
2. Poškodba možganov s klinično ugotovljeno sliko: - hemipareza z močno izraženo spastiko - ekstrapiramidna simptomatika kot posledica poškodbe ekstrapiramidnih poti - psevdobulbarna paraliza s prisiljenim xxxxx xxx xxxxxx - poškodbe malih možganov z izraženimi motnjami ravnotežja, hoje in koordinacije gibov 90
3. Psevdobulbarni sindrom 80
4. Epilepsija kot posledica kontuzijske poškodbe možganov:
a) z demenco in psihično deterioracijo 80 b) zaradi katere je potrebna trajna antiepileptična terapija in so prisotne karakterne spremembe osebnosti od 50 do 70
GLAVA. Glavice proteze morajo biti iz krom-kobaltove zlitine premera 28 mm, 32 mm in 36 mm. Glavice premera 28 mm morajo imeti vsaj štiri različne dolžine vratu. Delta keramične glave morajo imeti premer 28 mm, 32 mm in 36 mm, v vsaj treh različnih dolžinah. Inštrumentarij mora omogočati poleg klasične tudi mini-invazivno implantacijo oz. implantacijo z anteriornim pristopom. DEBLO deblo standard kom 74 deblo z lateralizacijo kom 90 PONVICA PRESSFIT kom acetabul kovinski kom 157 vložek PE kom 157 xxxxxx xxxxxxxxx kom 38 GLAVA kom glava kovinska kom 97 glava keramična kom 100 zamašek za dno ponvice kom 190 DEBLO Deblo mora biti klinasto oblikovano, na prerezu pravokotno in ravno iz titanove zlitine. Imeti mora fino zrnato površino (grit blasting tehnologija). Ima naj tri različne CCD kote – 131, 126 in 121 stopinj. Deblo mora imeti na vrhu trohanternega dela luknjo za izbijanje proteze. Na voljo naj bo najmanj 12 različnih velikosti. Inštrumentarij mora omogočati intraoperativno izbiro med temi različnimi debli. Deblo mora imeti konus vratu 12/14 mm. V tem sistemu mora biti na voljo tudi revizijska oblika, ki ima enake lastnosti kot primarno deblo, vendar s podaljšanim spodnjim delom in skupne dolžine od približno 180 do vsaj 220 mm.