Veljavnost ponudbe 1. Rok veljavnosti ponudbe mora biti devetdeset (90) dni od roka za prejem ponudb, ki je določen v Povabilu k oddaji ponudbe. Vsaka ponudba s krajšim rokom veljavnosti bo izločena.
2. V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti ponudb. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem ponudb morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, toda s tem je njegova ponudba izločena.
VELJAVNOST POGODBE Pogodba je veljavna s podpisom obeh pogodbenih strank, preneha pa veljati z dokončnim obračunom oz. pretekom garancijskih rokov, to je z dnem medsebojne poravnave vseh obveznosti. Pogodba preneha veljati, če je naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3A (UL RS, št. 14/18, z dne 2. 3. 2018) s strani izvajalca pogodbe o izvedbi javnega naročila ali njegovega podizvajalca ali če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu pogodbe ali njegovem podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek. Razvezni pogoj se uresniči pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev, v primeru nastopanja s podizvajalci pa tudi, če zaradi ugotovljene kršitve pri podizvajalcu izvajalec ustrezno ne nadomesti ali zamenja tega podizvajalca v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo. V primeru izpolnitve razveznega pogoja se šteje, da je pogodba razvezana z dnem sklenitve nove pogodbe o izvedbi javnega naročila, naročnik pa mora nov postopek oddaje javnega naročila začeti nemudoma, vendar najkasneje v 30 dneh od seznanitve s kršitvijo. Če naročnik v tem roku ne začne novega postopka javnega naročila, se šteje, da je pogodba razvezana trideseti dan od seznanitve s kršitvijo.
PREDMET OKVIRNEGA SPORAZUMA Naročnik in izvajalec sklepata ta okvirni sporazum za izvajanje povpraševanj v postopkih izbora izvajalcev za izvajanje posameznih investicij (v nadaljevanju posamezna naročila), ki jih bo v obdobju trajanja okvirnega sporazuma naročal naročnik. Na podlagi okvirnega sporazuma bodo izvedena povpraševanja in oddana posamezna naročila investicij na področju kolesarskih stez, javnih poti, cest in/ali hodnikov za pešce v upravljanju Občine Šoštanj in krajevnih skupnosti. Posamezno naročilo lahko zajema hkrati tudi druge pripadajoče ukrepe (npr. izgradnja ali prenova fekalne, meteorne, kabelske ali druge kanalizacije, ureditev prometne signalizacije in opreme, ureditev ostalih elementov cestnega sveta, itd.). Iz okvirnega sporazuma so izvzete sanacije vozišč, ki hkrati zajemajo izgradnjo ali rekonstrukcijo mostov. S podpisom okvirnega sporazuma bodo vsi ponudniki, s katerimi bo sklenjen okvirni sporazum, pridobili pravico, da oddajo ponudbe, kadar bo naročnik razpisal povpraševanje na podlagi tega okvirnega sporazuma. Na podlagi vsakokratnega povpraševanja bo posamezno naročilo oddano ponudniku, ki bo skladno z merili predložil najugodnejšo ponudbo, s katerim bo tudi sklenjena pogodba po vzorcu iz te dokumentacije. Naročnik se ne zavezuje, da bo za vsako povpraševanje, ki izpolnjuje kriterije iz prejšnjega odstavka, pridobival ponudbe v okviru tega javnega naročila, ampak lahko eno ali več posameznih naročil odda v okviru ločenega javnega naročila. Naročnik se ne zavezuje oddati določenega minimalnega števila povpraševanj in naročil, saj je število bodočih povpraševanj in naročil objektivno nedoločljivo in je odvisno od višine zagotovljenih sredstev, potreb naročnika ter hitrosti pridobitve predpisane dokumentacije. Ponudniki ponudbo za sklenitev okvirnega sporazuma podajajo z zavedanjem, da naročnik ne bo povrnil stroškov priprave ponudbe ali nastale škode v primeru, da ne odda povpraševanj ali naročil v času veljavnosti okvirnega sporazuma ali v primeru, da pride do predčasnega razdora veljavnosti okvirnega sporazuma. Naročnik lahko kadarkoli v fazi veljavnosti okvirnega sporazuma od ponudnika zahteva izkazovanje razpolaganja z zadostno mehanizacijo in zadostnim številom kadrov za izvajanje predmeta okvirnega sporazuma. V primeru, da izvajalec ne izkaže razpolaganja z zadostno mehanizacijo ali zadostnim številom kadrov, mu naročnik ni dolžan posredovati povpraševanja za naročila.
Pogodba Ponudnik izpolni vzorec pogodbe, ga podpiše in žigosa ter predloži v okviru poglavja “pogodba”, saj s tem potrdi, da se strinja z vzorcem pogodbe. Izbrani ponudnik bo prejel v podpis pogodbo katere vsebina bo enaka vzorcu pogodbe. Dopolnjena bo le s podatki iz ponudbe. Naročnik izbranemu ponudniku ne bo dovolil spreminjanja pogodbenih določil. Če ponudnik ne bo v 8 dneh vrnil podpisane pogodbe, se šteje, da je odstopil od ponudbe. Naročnik bo odstop od ponudbe štel kot negativno referenco v naslednjih treh letih, ne glede na razloge za odstop od ponudbe. Naročnik bo posebej obračunal škodo, ki jo je imel zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani izbranega ponudnika oz. odstopa od pogodbe. V skladu z določilom 95. člena ZJN-3 se pogodba o izvedbi naročila lahko spremeni v primeru: • spremembe ne glede na vrednost, ki so predvidene v dokumentaciji (npr. indeks rasti cen, …), • dodatnih gradenj ali storitev, • okoliščin, ki jih ni bilo mogoče predvideti, • če izvajalca zamenja nov izvajalec, • če sprememba ne glede na vrednost ni bistvena.
Celovitost ponudbe Ponudnik odda svojo ponudbo za celotno javno naročilo, v skladu z zahtevami naročnika, navedenimi v razpisni dokumentaciji in njenih prilogah. Naročnik bo oddal javno naročilo in sklenil okvirni sporazum s ponudnikom, ki bo izpolnjeval pogoje iz te razpisne dokumentacije in bo imel ekonomsko najugodnejšo ponudbo.
Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.
VZOREC POGODBE Republika Slovenija, Državni zbor, Xxxxxxxx xxxxx 0, 0000 Xxxxxxxxx, ki ga po pooblastilu generalne sekretarke Xxxxxx Xxxx Xxxxxx št. 040-04/14-2/4 z dne 2. 10. 2014, zastopa namestnik generalne sekretarka – direktor Xxxx Xxxxxxx (v nadaljnjem besedilu: naročnik) xxxxxxx xxxxxxxx: 5022924 davčna številka: SI21881677 transakcijski račun: 01100-0000000000 in , (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) matična številka: davčna številka: SI transakcijski račun: skleneta naslednjo
PONUDBA Ponudbena dokumentacija mora biti podana na obrazcih iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali po vsebini in obliki na enakih obrazcih, izdelanih s strani ponudnika. Ponudnik mora obrazce, izpolniti na vseh za to predvidenih mestih, datirati, podpisati in žigosati. V kolikor ponudnik ne posluje z žigom to navede v ponudbeni dokumentaciji. Ponudnik mora v vseh obrazcih, ki sestavljajo ponudbeno dokumentacijo, izpolniti prazna mesta, bodisi s črnilom bodisi s kemičnim svinčnikom z jasnimi tiskanimi črkami ali jih natipkati ali natisniti, in le-te datirati in podpisati. V kolikor posamezni dokument ali obrazec, ki je predložen v ponudbeni dokumentaciji ne bo podpisan, šteje, da je oddan pravno zavezujoč dokument, ki ima enako veljavnost kot podpisan. Ponudnik, ki odda ponudbo, pod kazensko in materialno odgovornostjo jamči, da so vsi podatki in dokumenti, podani v ponudbi, resnični, in da kopije priloženih listin ustrezajo originalu. V nasprotnem primeru ponudnik naročniku odgovarja za vso škodo, ki mu je nastala. Ponudniki so dolžni svoje ponudbe elektronsko oddati preko sistema e-JN (xxxx://xxx.xxx.xxx.xx), in sicer preko naslova navedenega v Obvestilu o naročilu, objavljenem na Portalu javnih naročil. Ponudniki so dolžni originalno zavarovanje za resnost ponudbe oddati: - v originalu na naslov naročnika, kot del ponudbe, ki se dostavlja ločeno (preostali del ponudbene dokumentacije pa ponudnik odda v sistemu e-JN) ali - originalno zavarovanje za resnost ponudbe v elektronski obliki (podpisano z varnim elektronskim podpisom) predloženo v sistemu e-JN. RAZPISNA DOKUMENTACIJA 33
ZAVAROVANJE ZA RESNOST PONUDBE 27.1 Ponudniki morajo naročniku kot sestavni del ponudbe predložiti finančno zavarovanje za resnost ponudbe. Ponudnik mora predložiti bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje za zavarovanje resnosti ponudbe, skladno z vzorcem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (Obrazec 5). Zavarovanje za resnost ponudbe mora biti v višini 100.000,00 EUR in z veljavnostjo šest (6) mesecev po skrajnem roku za predložitev ponudb. V primeru predložitve bančne garancije, kot zavarovanja za resnost ponudbe, naročnik zahteva bančno garancijo, za katero veljajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP) revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758, saj v skladu s temi pravili za unovčitev garancije predložitev originala garancije ni obvezna. Naročnik bo sprejel kot ustrezno zavarovanje za resnost ponudbe izključno tisto, za unovčitev katerega predložitev originala finančnega zavarovanja ni obvezna. V primeru predložitve kavcijskega zavarovanja, kot zavarovanja za resnost ponudbe, bo naročnik sprejel kot ustrezno zavarovanje za resnost ponudbe izključno tisto kavcijsko zavarovanje, za unovčitev katerega predložitev originala finančnega zavarovanja ni obvezna.
27.2 V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem veljavnosti ponudbe in zavarovanja za resnost ponudbe morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, ne da bi naročnik unovčil njegovo zavarovanje za resnost ponudbe, toda s tem je njegova ponudba izločena iz postopka javnega naročanja.
točka Ponudba s podizvajalci je ponudba, kjer poleg ponudnika, kot glavnega ponudnika nastopajo še drugi gospodarski subjekti (v nadaljevanju: podizvajalci). Podizvajalec je v skladu s 1. odstavkom 94. člena ZJN-3 gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Ponudnik mora za vsakega podizvajalca predložiti podizvajalsko pogodbo, iz katere bo nedvoumno razvidno naslednje: - del javnega naročila, ki jih pri predmetu javnega naročila prevzema posamezni podizvajalec; - del javnega naročila, ki jih pri predmetu javnega naročila prevzema glavni ponudnik; - izjava, da so vsi podizvajalci seznanjeni z navodili ponudnikom in razpisnimi pogoji ter merili za dodelitev javnega naročila in da z njimi v celoti soglašajo; - izjava, da so vsi podizvajalci seznanjeni s plačilnimi pogoji iz razpisne dokumentacije, - izjava podizvajalca, da podaja soglasje naročniku, da naročnik namesto glavnega izvajalca poravna podizvajalčevo terjatev do glavnega izvajalca; - da ponudnik pooblašča naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije neposredno plačuje podizvajalcem v primeru podane zahteve po neposrednem plačilu s strani podizvajalcev. Podatki o vrsti del, ki jih bo izvedel podizvajalec, o podizvajalcu (naziv, polni naslov, matična številka, davčna številka, transakcijski račun), predmet, količina, vrednost, kraj in rok izvedbe teh del so obvezna sestavina pogodbe o izvedbi javnega naročila. Neposredno plačilo podizvajalcu v skladu s 6. točki 94. člena ZJN-3 ni obvezno, mora pa naročnik od glavnega izvajalca zahtevati, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje oziroma storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Ponudnik (glavni izvajalec), ki v izvedbo javnega naročila vključi enega ali več podizvajalcev, mora imeti ob sklenitvi pogodbe z naročnikom ali v času njenega izvajanja, sklenjene pogodbe s podizvajalci. Izbrani ponudnik, ki bo nastopal s podizvajalci, mora naročniku najkasneje v petih dneh od sklenitve pogodbe predložiti podizvajalske pogodbe. Ponudnik in vsak navedeni podizvajalec mora izpolnjevati pogoje za priznanje sposobnosti glede svojega statusa. To velja tudi za vse podizvajalce, ki jih ponudnik uvede v posel po sklenitvi pogodbe z naročnikom (podizvajalci, ki niso bili navedeni v ponudbi). Izpolnjevanje ostalih naročnikovih pogojev za priznanje sposobnosti se, če ni pri posameznemu pogoju določeno drugače, ugotavlja kumulativno, za ponudnika in podizvajalce skupaj. Naročnik ima pravico, da za vse nove podizvajalce, ki niso bili navedeni v ponudbi (zamenjava podizvajalcev ali uvedba novih podizvajalcev v delo) kasneje preveri izpolnjevanje navedenih pogojev. V kolikor podizvajalci pogojev ne izpolnjujejo, jih ponudnik (izvajalec) ne sme angažirati, če naročnik to zahteva. V kolikor to vseeno naredi, je to razlog za krivdno razvezo pogodbe brez odpovednega roka. Če se po sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila zamenja podizvajalec ali če ponudnik sklene pogodbo z novim podizvajalcem, mora ponudnik, ki je sklenil pogodbo z naročnikom, od slednjega predhodno pridobiti soglasje za spremembo podizvajalca, le-temu v 5-ih dneh po spremembi predložiti: - svojo izjavo, da je poravnal vse nesporne obveznosti prvotnemu podizvajalcu, pooblastilo za plačilo opravljenih in prevzetih del oziroma dobav neposredno novemu podizvajalcu in - soglasje novega podizvajalca k neposrednemu plačilu. V primeru, da podizvajalec v skladu in na način, določen v drugem in tretjem odstavku 94. člena ZJN-3, zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno v skladu s tem zakonom in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo v skladu s tem členom, mora: - glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, - podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, - glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno v skladu s tem členom, bo naročnik od glavnega izvajalca zahteval, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Če glavni izvajalec ne ravna v skladu s 94. členom ZJN-3, naročnik Državni revizijski komisiji poda predlog za uvedbo postopka o prekršku iz 2. točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3. Vse, česar ni posebej opredeljeno v zvezi z izvajanjem storitev s podizvajalcem, se uporablja v skladu z ZJN-3.
