Pravno varstvo Ponudnikom je zagotovljeno pravno varstvo, skladno z Zakonom o javnem naročanju – ZJN - 2 in Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja – ZPVPJN. Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v: - predrevizijskem postopku, ki poteka pred naročnikom, - revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljnjem besedilu: Državna revizijska komisija), in - sodnem postopku, ki na prvi stopnji poteka pred okrožnim sodiščem, ki ga kot izključno pristojnega določa zakon, ki ureja sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodišče). Ponudniki, katerim je priznana aktivna legitimacija, lahko vložijo obrazložen zahtevek za revizijo postopka javnega naročila z priloženim potrdilom o plačilu takse iz. 1. in 2. člena ZPVPJN v katerikoli fazi postopka. Zahtevek se vloži pisno neposredno pri naročniku, po pošti priporočeno ali priporočeno s povratnico. Kopija se hkrati posreduje ministrstvu, pristojnem za finance. O vloženem zahtevku za revizijo bo naročnik v treh (3) delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo obvestil ponudnike, ki so v postopku oddaje javnega naročila oddali ponudbo. (24. čl. ZPVPJN) Taksa znaša: - 3.500 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, - dva (2) odstotka od vrednosti (z davkom na dodano vrednost) izbrane ponudbe za javno naročilo, za katerega se vlaga zahtevek za revizijo, vendar ne manj kot 500 eurov in ne več kot 25.000 eurov, če se zahtevek za revizijo nanaša na odločitev o oddaji naročila ali odstop od izvedbe javnega naročila. V kolikor se zahtevek nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, je rok za vložitev zahtevka za revizijo najkasneje v roku 8 (osmih) delovnih dni od dneva: - oddaje obvestila o javnem naročilu ali - obvestila o dodatnih informacijah, informacijah o nedokončanem postopku ali popravku, če se s tem obvestilom spreminjajo ali dopolnjujejo zahteve ali merila za izbor najugodnejšega ponudnika iz razpisne dokumentacije ali predhodno objavljenega obvestila o naročilu ali - prejema povabila k oddaji ponudb. Zahtevka za revizijo iz prejšnjega odstavka ni možno vložiti po roku za prejem ponudb. Naročnik po prejemu zahtevka za revizijo preveri, ali: - je bil vložen pravočasno; - vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena tega zakona; - ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena tega zakona. Če naročnik ugotovi, da vloženi zahtevek za revizijo ne ustreza zgoraj navedenim zahtevam, ga najpozneje v treh delovnih dneh od prejema s sklepom zavrže. V kolikor zahtevek ne vsebuje vseh zahtevanih vsebin, ga naročnik najpozneje v treh delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo, pozove, da ga v treh delovnih dneh od prejema poziva dopolni. V pozivu mora naročnik jasno navesti, v katerem delu naj se zahtevek dopolni, in vlagatelja opozoriti na pravne posledice nepravočasne ali neustrezne dopolnitve. Če vlagatelj v roku zahtevka za revizijo ne dopolni ali ga ne dopolni ustrezno, naročnik zahtevek za revizijo v treh delovnih dneh od poteka roka za dopolnitev s sklepom zavrže. Če vlagatelj zahtevek za revizijo pravočasno in ustrezno dopolni, ga naročnik sprejme v obravnavo. V kolikor vlagatelj meni, da je naročnik zahtevek za revizijo zavrgel neupravičeno, lahko v treh (3) dneh od prejema tega sklepa vloži pritožbo na Državno revizijsko komisijo. Če vlagatelj ne vloži pritožbe zoper zavrženje zahtevka za revizijo, mora naročnik v treh delovnih dneh od poteka roka za vložitev pritožbe ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo, posredovati obvestilo o zavrženju zahtevka za revizijo. Sklep naročnika o zavrženju zahtevka za revizijo postane pravnomočen z dnem, ko zoper njega ni več mogoče vložiti pritožbe ali voditi postopka po vloženi pritožbi. Kadar se zahtevek za revizijo nanaša na vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali razpisno dokumentacijo, bo naročnik svojo odločitev o zahtevku za revizijo sprejel in jo posredoval vlagatelju v osmih (8) delovnih dneh od prejema popolnega zahtevka za revizijo. Po odločitvi o oddaji javnega naročila ali priznanju sposobnosti je rok za vložitev zahtevka 8 (osem) delovnih dni od prejema te odločitve. Vlagatelj mora vložiti zahtevek za revizijo pri naročniku z vsemi navedbami: - ime in naslov vlagatelja zahtevka za revizijo in kontaktno osebo, - ime xxxxxxxxx, - oznako javnega naročila oziroma odločitev o dodelitvi naročila ali o priznanju sposobnosti, - predmet javnega naročila - očitane kršitve, - dejstva in dokaze, s katerimi se kršitve dokazujejo, - pooblastilo za zastopanje v predrevizijskem in revizijskem postopku, če vlagatelj nastopa s pooblaščencem, - navedbo, ali gre v konkretnem primeru javnega naročila za sofinanciranje iz evropskih sredstev in iz katerega sklada, - potrdilo o vplačilu takse EUR iz 71. člena ZPVPJN. V primeru, da vložijo zahtevek za revizijo osebe, ki so predložile skupno ponudbo, lahko zahtevek za revizijo vloži katerakoli od oseb, ki so oddale skupno ponudbo. Kadar se zahtevek za revizijo vloži zoper odločitev o oddaji javnega naročila, bo naročnik najpozneje v treh (3) delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo izbranemu ponudniku posredoval kopijo zahtevka. Izbrani ponudnik se lahko v treh (3) delovnih dneh od prejema zahtevka za revizijo naročniku izjasni o navedbah vlagatelja. Naročnik bo svojo odločitev o zahtevku za revizijo sprejel v osmih (8) delovnih dneh od poteka roka za izjasnitev izbranega ponudnika. Svojo odločitev o zahtevku za revizijo bo posredoval tudi izbranemu ponudniku, če je zahtevku za revizijo ugodil, tudi ponudnikom, ki so v postopku javnega naročanja oddali pravočasno ponudbo. Če vlagatelj v 20 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, ne prejme odločitve naročnika o zahtevku za revizijo (molk naročnika), lahko začne revizijski postopek pred Državno revizijsko komisijo. V tem primeru mora najpozneje v 25 delovnih dneh od dneva, ko je naročnik prejel njegov popolni zahtevek za revizijo, pri naročniku vložiti predlog za začetek revizijskega postopka ter kopijo tega predloga posredovati tudi Državni revizijski komisiji in ministrstvu, pristojnemu za finance. Vlagatelj se mora v predlogu sklicevati na molk naročnika v predrevizijskem postopku. Podrobnejše informacije o višini in vplačilu takse so dostopne na spletnem naslovu:
ugotovitvene določbe Pogodbeni stranki uvodoma kot nesporno ugotovita:
Tehnična in kadrovska sposobnost 1. Ponudnik je kvalitetno in strokovno izpolnjeval pogodbene obveznosti iz prejšnjih pogodb sklenjenih v zadnjih treh letih. Izjava (OBR-8)
POSLOVNA SKRIVNOST Izvajalec se zavezuje, da bo vse podatke o naročniku, pridobljene na podlagi tega okvirnega sporazuma ali v zvezi z njim, trajno varoval kot poslovno skrivnost po najvišjih standardih varovanja zaupnih podatkov, da jih ne bo posredoval tretjim osebam in da bo z njimi ravnal in posloval na tak način, da se prepreči njihovo nepooblaščeno razkrivanje. Izvajalec brez izrecnega predhodnega pisnega soglasja naročnika zaupnih podatkov ne bo uporabil na noben drug način oziroma za noben drug namen, ki ne bi bil v skladu z uresničevanjem skupnega poslovnega cilja, v svoji lasti ali pod svojim nadzorom pa ne bo zadržal nobenih zaupnih podatkov ali kopij le-teh. Zagotovil bo, da bodo z zahtevo varovanja poslovnih skrivnosti seznanjeni, in da bodo zahtevo upoštevali vsi njegovi delavci, ki bodo opravljali storitve za naročnika. Izvajalec odgovarja tudi za vsako nepooblaščeno razkrivanje, uporabo ali zlorabo podatkov s strani svojih delavcev in podizvajalcev. Izvajalec izrecno soglaša in dovoljuje naročniku, da na podlagi tega okvirnega sporazuma, vse podatke in informacije o tem okvirnem sporazumu, ter v zvezi s tem okvirnim sporazumom, ki jih je naročnik kakorkoli pridobil v zvezi z izvrševanjem tega okvirnega sporazuma ali v okviru poslovnega razmerja po tem okvirnem sporazumu, in ki niso poslovna skrivnost, hrani, obdeluje in posreduje v obsegu, ki je nujno potreben, vsakokratnim njegovim, v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah, povezanim družbam ter drugim osebam, ki morajo biti seznanjene z vsebino tega okvirnega sporazuma zaradi narave storitev, ki jih opravljajo za naročnika ali za njegove povezane družbe, kakor tudi, da od tako povezanih družb zahteva in pridobi takšne podatke ali podatke, ki so jih pridobile takšne družbe. Prav tako daje izvajalec vnaprejšnje soglasje, da se njegovi podatki iz okvirnega sporazuma lahko uporabljajo, shranjujejo, vključujejo v baze podatkov, in računalniško obdelajo za potrebe poslovanja naročnika. Te podatke lahko naročnik pošlje naprej svojim matičnim, sestrskim in drugim, v smislu določb Zakona o gospodarskih družbah, povezanim družbam, kar izrecno vključuje tudi izvoz teh podatkov izven Republike Slovenije v primeru, če je sedež takšne družbe izven Republike Slovenije, pod pogojem, da bodo take družbe smiselno spoštovale zaveze iz tega člena. Če je za izvrševanje tega člena potreben podpis kakšnega dogovora, ga bosta stranki pravočasno sklenili. Ta okvirni sporazum je sklenjen pod razveznim pogojem, ki se uresniči v primeru izpolnitve ene od naslednjih okoliščin: • če bo naročnik seznanjen, da je sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev obveznosti delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca ali podizvajalca ali • če bo naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu ali podizvajalcu v času izvajanja pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s: o plačilom za delo, o delovnim časom, o počitki, o opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek, in pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti okvirnega sporazuma še najmanj šest mesecev. V primeru izpolnitve okoliščine in pogojev iz prejšnjega odstavka se šteje, da je okvirni sporazum razvezan z dnem sklenitve novega okvirnega sporazuma o izvedbi javnega naročila za predmetno naročilo. O datumu sklenitve novega okvirnega sporazuma bo naročnik obvestil izvajalca. Če naročnik v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo ne začne novega postopka javnega naročila, se šteje, da je okvirni sporazum razvezan trideseti dan od seznanitve s kršitvijo.
RAZVEZNI POGOJ Ta pogodba preneha veljati v primeru nastopa razveznega pogoja, ki se uresniči, če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ ali sodišče s pravnomočno odločitvijo ugotovilo kršitev delovne, okoljske ali socialne zakonodaje s strani izvajalca ali če je naročnik seznanjen, da je pristojni državni organ pri izvajalcu v času izvajanja te pogodbe ugotovil najmanj dve kršitvi v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno in za kateri mu je bila s pravnomočno odločitvijo ali več pravnomočnimi odločitvami izrečena globa za prekršek. Razvezni pogoj se uresniči pod pogojem, da je od seznanitve s kršitvijo in do izteka veljavnosti pogodbe še najmanj šest mesecev, v primeru izpolnitve razveznega pogoja se šteje, da je pogodba razvezana z dnem sklenitve nove pogodbe za izvedbo tega dela javnega naročila, naročnik pa bo nov postopek o oddaji javnega naročila začel najkasneje v roku 30 dni od seznanitve s kršitvijo. Če naročnik v tem roku 30 dni ne prične novega postopka javnega naročila, se šteje, da je ta pogodba razvezana trideseti dan, šteto pod dnevu, ko se je naročnik seznanil s kršitvijo. V takem primeru naročnik unovči finančno zavarovanje za kvalitetno in pravočasno izvršitev del v celotnem znesku, razliko do polne odškodnine pa zahteva v plačilo od izvajalca.
XXXXX XXXX 10. člen Izvajalec ni odgovoren za delno ali celotno neizpolnjevanje obveznosti, če je to posledica višje sile. Kot višja sila se razumejo vse okoliščine izjemnega značaja, ki so se pojavile po sklenitvi pogodbe in jih sodna praksa priznava za višjo silo. Če je izvedba storitev delno ali v celoti motena oziroma preprečena, je izvajalec o tem dolžan nemudoma obvestiti naročnika. Prav tako ga je dolžan sproti obveščati o prenehanju takih okoliščin. Pogodbeni roki se podaljšajo za čas trajanja višje sile. Na zahtevo naročnika je izvajalec dolžan dokazati obstoj višje sile.
ODSTOP OD OKVIRNEGA SPORAZUMA člen člen
ODSTOP OD POGODBE 31. člen Pogodbeni stranki sta sporazumni, da lahko naročnik odstopi od pogodbe: - če izvajalec po pisnem pozivu naročnika in naknadnem, največ 7 dnevnem roku, z deli ne začne ali jih ob morebitni prekinitvi daljši od 20 dni ne nadaljuje, - če izvajalec po svoji krivdi zamuja z deli več kot 20 dni, - nastalih zamud po krivdi izvajalca, ki imajo za posledico večjo materialno škodo, - če ga nadzorni organ že tekom investicije opozori, da izvajalec izvaja dela nestrokovno in vgrajuje materiale, opremo in naprave, ki niso skladni z razpisno dokumentacijo ali potrjenimi vzorci ali dela izvaja v nasprotju s pravili stroke in dobro prakso ter s tem ogroža varnost delavcev, mimoidočih, stabilnost objekta ali namerno povzroča škodo na objektu, - če izven pogodbeno dogovorjenih pogojev in brez soglasja naročnika prepusti izvedbo vseh ali pretežnega dela del podizvajalcem, in naročnik za vključitev podizvajalca v dela po tej pogodbi ne da soglasja, - je bil izvajalec v času oddaje javnega naročila izvajalec v enem od položajev, zaradi katerega bi ga naročnik moral izključiti iz postopka javnega naročanja, pa s tem dejstvom naročnik ni bil seznanjen v postopku javnega naročanja; - zaradi izvajalčevih hudih kršitev obveznosti iz PEU, PDEU in ZJN-3, ki jih je po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo Sodišče Evropske unije, javno naročilo ne bi smelo biti oddano izvajalcu; - izvajalec ne izpolnjuje okoljskih zahtev iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v skladu z Uredbo o zelenem javnem naročanju; - če izvajalec ne spoštuje določil te pogodbe. Naročnik začne ustrezne postopke za prekinitev te pogodbe tudi v primeru, da izvajalec ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti na način, ki je predviden v tej pogodbi. Izvajalec sme odstopiti od pogodbe: - če naročnik ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti, - če mu naročnik, tudi po naknadno postavljenem roku, ki ne more biti krajši od 8 (osem) delovnih dni, ne posreduje navodil v zvezi z njegovimi vprašanji, ki so bistvena za izvedbo del, - če pride izvajalec v položaj, da ni sposoben opraviti pogodbenih del. Odpoved pogodbe mora biti v vsakem primeru pisna. V odpovedi pogodbe mora biti točno navedeno, na podlagi česa se pogodba prekinja. Če pride do prekinitve te pogodbe po krivdi izvajalca, naročnik nima več nobenih finančnih obveznosti do izvajalca in pogodbenih podizvajalcev, ne glede na obseg opravljenih del.
