Pripravništvo. (1) Pripravništvo se lahko dogovori v pogodbi o zaposlitvi le v primeru, ko se delavec zaposli prvič po končanem izobraževanju, in sicer z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela, če v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo.
Pripravništvo. (1) Xxxx prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe ter z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.
Pripravništvo. 32. člen Pripravnik je vsak, ki prvič začne opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe z namenom, da se uvede in usposobi za samostojno opravljanje dela. V primeru, da kandidat za svojo prvo zaposlitev predloži ustrezne dokaze o predhodnem delu na strokovnem področju, za katerega se zaposluje, ki ga je opravljal izven okvirov rednega delovnega razmerja, se ga lahko zaposli neposredno brez pripravništva. Pripravništvo je odvisno od stopnje strokovne izobrazbe in lahko traja od šest mesecev do največ enega leta, če zakon oz. kolektivna pogodba ne določa drugače.
Pripravništvo. Razlaga (Uradni list RS, št. 113-5569/2002) – se uporablja, vendar določbe ni mogoče razumeti tako, da uvaja obvezno pripravništvo.
Pripravništvo. 18. člen Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za določen ali nedoločen čas. Pripravnik sklene delovno razmerje za določen čas le v primeru: – če ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu zaposli na ustreznem delovnem mestu in – če si pripravnik izrecno želi pridobiti samo delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica. Pripravniška doba traja največ eno leto, razen če zakon ne določa drugače. V tem okviru se določa: - 6 mesecev za pripravnika s srednjo izobrazbo – 9 mesecev za pripravnika z višjo izobrazbo - 12 mesecev za pripravnika z visoko izobrazbo. Pripravnika, spremlja in vodi ves čas pripravniške dobe glavni mentor. Na koncu da poročilo o njegovem delu ter lahko predlaga skrajšanje pripravniške dobe, toda ne več kot za eno tretjino. O skrajšanju pripravniške dobe odloča direktor. Za izpopolnjevanje v posameznih vejah stroke se pripravniku določijo posamezni mentorji oziroma inštruktorji, ki o delu kandidata poročajo glavnemu mentorju. Pripravnik vodi o poteku pripravništva dnevnik. Ob koncu pripravniške dobe opravi pripravnik strokovni izpit, in sicer praviloma pred iztekom pripravniške dobe. Če so pripravništvo in strokovni izpiti v posamezni dejavnosti določeni s posebnimi predpisi, je treba uporabljati določila teh predpisov. Za pripravo na strokovni izpit je pripravnik do V. stopnje strokovne izobrazbe lahko odsoten 7 dni, pripravnik VI. in VII. stopnje strokovne izobrazbe pa 12 dni z nadomestilom plače. To pravico lahko pripravnik izkoristi le enkrat.
Pripravništvo. (1) Pripravnik je oseba, ki sklene pogodbo o zaposlitvi prvič po končanem izobraževanju z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela, in ki v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takšnem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo.
Pripravništvo. 31. člen
Pripravništvo. 27. člen Xxxxxxx, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik opravlja pripravništvo in strokovni izpit v skladu s to pogodbo. Pedagoški delavec in strokovni delavec, ki sklene delovno razmerje kot pripravnik, opravlja pripravništvo in strokovni izpit po specialnih predpisih. Pripravništva ni potrebno ponovno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju dosegal višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica in stroke.
Pripravništvo. 39. člen Xxxxxxx, ki prvič začne opravljati delo ustrezno vrsti in stopnji svoje strokovne izobrazbe sklene delovno razmerje kot pripravnik z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela. Delovno razmerje se sklene za določen čas. Pripravništvo opravljajo delavci, ki so zaključili: - srednje poklicno izobraževanje ( pri nedualnem sistemu izobraževanja ), - srednje strokovno izobraževanje, - višje strokovno izobraževanje, - visoko strokovno izobraževanje in - univerzitetno izobraževanje. Pripravništvo za delavce do vključno V. stopnje strokovne izobrazbe lahko traja največ 3 mesece, za delavce z višjo stopnjo strokovne izobrazbe od V., pa največ šest mesecev. Delodajalec lahko trajanje pripravništva skrajša, vendar največ do ene polovice prvotnega trajanja.
Pripravništvo. 18. člen