Sklep. Sporazum velja za obrobje, ko so delavci izvajalca na deloviščih naročnika in dokler imajo na teh lokaciji svoja delovna sredstva in opremo (stroje, orodja in druge delovne pripomočke) ter materiale, vendar ne več kot eno leto, šteto od podpisa predmetnega sporazuma.
Sklep. Sporazum velja dokler so delavci izvajalca na delovišču oziroma drugi lokaciji naročnika in dokler imajo na tej lokaciji svoja delovna sredstva in opremo (stroje, orodja in druge delovne pripomočke) ter materiale.
Sklep. Posvetovanje o predmetnem dokumentu se prične z dnem objave na spletni strani agencije. Zainteresirano javnost vabimo, da pošlje svoje pisne komentarje, predloge in odgovore na zastavljena vprašanja na naslov agencije do vključno 3. 8. 2014. Vse prejete pripombe o tem dokumentu bodo objavljene na spletni strani agencije. Agencija bo pisne prispevke zainteresiranih strani analizirala, odgovore v obliki posvetovalnega poročila pa objavila predvidoma do 14. 8. 2014.
Sklep. II Ips 216/2010, z dne 13. 10. 2011.
Sklep. Člani organov vodenja in nadzora družbe odgovarjajo družbi z vsem svojim premoženjem, v nekaterih primerih pa za kršitev svojih obveznosti odgovarjajo tudi upnikom ali/in delničar- jem oziroma družbenikom. Od članov organov vodenja in nadzora družbe se pričakuje, da de- lujejo s povečano skrbnostjo (s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika), poostrena pa je tudi njihova odškodninska odgovornost. Nastanek odškodninske odgovornosti člana organa vodenja ali nadzora je zanj riziko, ki ga je mogoče s sklenitvijo zavarovalne pogodbe proti plačilu premije prenesti na zavarovalnico. Zavarovalno zaščito za te primere predstavlja zavarovanje odgovornosti članov organov vo- denja in nadzora. Takšno zavarovanje lahko za svoje člane organov vodenja in nadzora sklene družba (korporativno zavarovanje), lahko pa ga sklene tudi posamezen član organa vodenja ali nadzora (individualno zavarovanje). S sklenitvijo korporativnega zavarovanja družba ne zago- tovi zaščite le članom organov vodenja in nadzora, temveč posredno tudi sebi – če bi nastala škoda, za katero bi bile odgovorne osebe, ki družbo vodijo ali nadzirajo. Zavarovalno zaščito zavarovalnica zagotovi, če uveljavljani odškodninski zahtevek z vidika sklenjene zavarovalne pogodbe pomeni nastanek »zavarovalnega primera«. Ob nastanku za- varovalnega primera pri zavarovanju odgovornosti članov organov vodenja in nadzora je za- varovalna zaščita z njihovega vidika dvojna: pri uveljavljanju odškodninskega zahtevka, ki z vidika korporativnega odškodninskega prava ni utemeljen, zavarovalnica v okviru sklenjene zavarovalne pogodbe financira pravno obrambo člana organa vodenja ali nadzora; če je ugo- tovljena odškodninska obveznost člana organa vodenja ali nadzora ter s tem utemeljenost uveljavljanega odškodninskega zahtevka, pa zavarovalnica v okvirih zavarovalne pogodbe družbi oziroma drugim oškodovancem poplača odškodninski zahtevek namesto člana organa vodenja ali nadzora. Allianz Global Corporate C Speciality – Introduction to DCO insurance (Risk briefing), <xxxx://xxx. xxxxxxx.xx/xxxx/X_X_xxxxxxxxx_Xxxxxxxxxxxx.xxx> (22. 3. 2019). XXXXXXX, Xxxxx, XXXXXXXXX, Xxxxx, in BRATINA, Xxxx. Pojem in pomen uzakonitve pravila podjetniške presoje – več kot le kozmetična sprememba. Pravna praksa, 2015, letn. 34, št. 9, str. 2–7. CIGOJ, Stojan. Teorija obligacij. Ljubljana: Uradni list SR Slovenije, 1989. Complete Directors C Officers – Policy wording, <xxxxx://xxx.xxxxxxxxxxxxxx.xx.xx/xxxxxxx/xx- lianzebroker/en_gb/applicati...
Sklep. Za vse bodoče objekte in naprave na VVO Malni niso potrebne posebne do sedaj predvidene analize tveganja, če so ti posegi že predvideni v obstoječih prostorskih načrtih in bodo v projektnih rešitvah upoštevani zgoraj navedeni zaščitni ukrepi in pogoji. Predložene izjeme bodo sprejemljive, ko bodo izpolnjeni naslednji pogoji: Občinski prostorski načrti morajo imeti načrt postopnega, a stalnega zmanjševanja obremenitev iz izpustov odpadnih vod na podzemne vode v vodovarstvenih območjih Malni. Na občinski ravni je potreben pregled obstoječih objektov in naprav, ki lahko ogrožajo kakovost podzemne vode s prednostjo v VVO I in nato VVO II in načrt morebitne potrebne ureditve v skladu s standardi in zahtevami. Za sistem odvajanja odpadnih vod je potrebno zagotoviti tak monitoring, da bo možen stalen nadzor nad dejanskimi obremenitvami in vplivi iz odvajanja odpadnih vod ter s tem zanesljiva nadzor in napoved kakovosti pitne vode v zajetju Malni. V projektni dokumentaciji za OSVAD Postojna je potrebno predvideti redni monitoring zemljine, oziroma izlužkov na mestih ostankov razstreliv. Za celotno območje VVO Malni mora biti izdelan načrt za obdobje 2014 do 2020 za pripravo podrobne analize zakraselosti in ranljivosti ter podrobnejšo delitev sedanjih VVO I in II, tudi na podlagi zakraselosti in ranljivosti. V Ljubljani, 20. 11. 2013 Sestavila: Xxx. Xxxxx Xxxxxxx, univ.dipl.inž.geol. Xxxx Xxxx, univ.dipl.inž.geol.
Sklep. Javno zdravstvo je eno od najpomembnejših dejavnosti v življenju vsakega posa- meznika in družbe kot celote. Zdravje posameznika je vrednota, kako velika vrednota je, pa se zavemo šele takrat, ko zbolimo. Je bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje slehernega izmed nas. Zdravje je celovit in dinamičen sistem, ki predstavlja za posameznika prilagoditveno funkcijo in mu omogoča opravljanje biološke, socialne in poklicne funkcije, hkrati pa pomaga pri obrambi telesa pred boleznimi, oslabelostjo in prehitro smrtjo (Voljč, 1990). Za zdravje je odgovoren vsak posameznik, država pa je v sodelovanju s stroko in znanostjo pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogo- jev zdravega življenja (Sušanj, 2007). Po Ustavi Republike Slovenije (1991) imajo državljani pravico do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev.Le-to jim zagotavlja preventivo, kurativo in rehabilitacijo. Zakon sicer jasno določa, kaj obsega zdravstvena dejavnost, kako in kdo jo iz- vaja, vendar smo s pomočjo analize proračunskih kazalnikov ugotovili, da primarna zdravstvena raven, ki obsega osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost in ki se izvaja na lokalni ravni (po Zakonu o lokalni samoupravi), v zadnjem desetletju sledi trendu zmanjševanja finančnih sredstev. Analiza je pokazala, da slovenske občine le področju civilne zaščite namenjajo manj denarja. Področje zdravstva predstavlja v povprečju 1,3 % odhodka proračunskih sredstev. Občine so prepričane, da bi moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s finančnimi sredstvi pokrivati delova- nje zdravstvenih domov, ki skrbijo za primarno zdravstveno dejavnost v občini. Za promocijo zdravja, katere cilj je izboljšati splošno zdravstveno stanje ter prepreči- ti ali upočasniti pojav dejavnikov tveganja in kroničnih nalezljivih bolezni, si mora najprej prizadevati posameznik sam, pri tem pa mu mora pomagati njegova lokalna skupnost. Ta v partnerstvu z zdravstvenim domom ter drugimi zavodi v občini (vrtec, šola, knjižnica, društva in organizacije) in z dodatnimi finančnimi sredstvi (kar smo v prispevku prikazali na študiji primera v Občini Velike Lašče) lahko za promocijo zdravja organizira različne dejavnosti, delavnice, predavanja, izpelje razne projekte in programe, hkrati pa zagotavlja zdrave in varne pogoje življenja in dela ter rekreacije na svojem področju.
Sklep. V duhu skupne odgovornosti sta EU in Egipt skupaj opredelila te prednostne naloge partnerstva. V povezavi s pregledom Agende za Sredozemlje in sklepov Sveta je za leto 2024 predviden vmesni pregled, da se oceni učinek prednostnih nalog partnerstva in da se te po potrebi prilagodijo. Pridružitveni odbor in Pridružitveni svet bosta tudi v prihodnje ključna organa, ki bosta vsako leto izvedla skupno oceno izvajanja prednostnih nalog partnerstva.
Sklep. Zakonodajalec je z določitvijo obvezne socialne klavzule in kasneje z novelo ZJN-3A želel zagotoviti, da izvajalec, ki ne spoštuje okoljske, socialne, delovne in davčne zakonodaje ne izvaja več storitev za naročnika. S tem je zakonodajalec sledil cilju k vzpostavitvi socialno odgovornega javnega naročanja, ki bi lahko dobre prakse preneslo tudi na področje poslovanja med gospodarskimi subjekti. Kljub dobremu namenu zakonodajalca pa lahko ugotovimo, da je ureditev kljub spremembi še vedno zelo nedorečena in odpira številna vprašanja. Posledično zakonodajalec v 67. členu ZJN- 3 še vedno ni podrobneje določil obsega kršitev iz drugega odstavka 3. člena ZJN-3 in opredelil časovnega obdobja ter lokacije kršitve ki povzroči aktivacijo razveznega pogoja in s tem prenehanje pogodbe izvedbi javnega naročila. izdaja pa se potrdilo lahko nadomesti z zapriseženo izjavo oziroma z izjavo določene osebe, ki je dana pred pristojnim organom. Če izvajalec dokazila ne dostavi v navedenem roku, se šteje, da so nastale okoliščine iz drugega odstavka tega člena in se pogodba razveže. 20 V kolikor je okvirni sporazum sklenjen z več gospodarskimi subjekti naročnik ne izvede novega postopka javnega naročanja in izključitev učinkuje le za gospodarski subjekt, za katerega je izpolnjena okoliščina iz drugega odstavka 67.a člena ZJN-3.
Sklep. Glede na zgoraj predstavljene pomanjkljivosti v postopku in razgrnjeni dokumentaciji predlagamo: • Dopolnjeni osnutek sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško in okoljsko poročilo se dodatno dopolnita s predstavitvijo različnih možnih alternativ rešitve suhega odlagališča jedrskih odpadkov (tako lokacijsko, kot izvedbene rešitve), • Po dopolnitvi z vsemi možnimi rešitvami se ponovno izvede javna obravnava obeh dokumentov, • Pri ponovljenem postopku javne obravnave se tveganja odlagališča in možni vplivi na okolje ocenijo bolj celostno (kot predlagano v pripombah), • Dokler ni izveden pravilen postopek CPVO in PVO se ustavijo nadaljnji koraki za gradnjo suhega odlagališča. se ne upošteva. Možne alternativne rešitve ravnanja z izrabljenim gorivom so v Okoljskem poročilu obravnavane v poglavju 2.9 Preveritev alternativnih rešitev. Alternativne rešitve so bile obravnavane v sklopu primerjalne strokovne presoje. NEK je v skladu z zahtevo URSJV iz leta 2011 (odločba št. 3570-11/2011/7, točka 1.e) preučila tehnične možnosti kako povečati varnost skladiščenja IG. Obravnavane so bile tehnične možnosti: mokro skladiščenje, odprodaja IG, predelava IG in suho skladiščenje IG. Sledenja se je izkazala kot najboljša možnost s stališča pozitivnega vpliva na zagotavljanje jedrske varnosti, saj vključuje pasivni način odvajanja zaostale toplote, kar pomeni, da ne vključuje nobene aktivne opreme, ki bi za svoje delovanje potrebovala električno energijo. Poleg tega se je izkazalo, da današnja tehnologija suhega skladiščenja IG omogoča uporabo te tehnologije na lokaciji NEK, ne da bi bilo treba spreminjati omejitve, ki izhajajo iz obstoječega obratovalnega dovoljenja NEK. V sklepu strokovne presoje je bilo torej ugotovljeno, da je najustreznejši način ravnanja z izrabljenim gorivom, ki zadosti vsem varnostnim in operativnim zahtevam, suho skladiščenje. To je s svojo odločbo št. 3570-11/2015/25 potrdila tudi URSJV leta 2017. Umestitev začasnega skladiščenja izrabljenega goriva na obstoječi lokaciji znotraj jedrske elektrarne omogoča, da niso potrebni dodatni zunanji transporti radioaktivnih snovi, poleg zagotavljanja varnostnih vidikov (zagotovljeno ustrezno fizično varovanje območja) tudi ne povečuje obstoječih omejitev v prostoru (območje omejene rabe), zato primernejše rešitve z vidika umestitve v prostor ni. Predlagana rešitev je uvrščena v nacionalni po-fukušimski akcijski načrt (Slovenian Post-Fukushima National Action Plan, URSJV/RP-088/2012,...