Nezgodna renta Vzorčne klavzule

Nezgodna renta. 8.5.1. Če zavarovancu v skladu s Tabelo trajne invalidnosti določimo stopnjo trajne invalidnosti zaradi ene nezgode nad 50 %, bomo upravičencu izplačevali mesečno rento za dogovorjeno časovno obdobje.
Nezgodna renta. 12.1 Nezgodno rento izplačujemo, če je zavarovančeva skupna trajna invalidnost kot posledica nezgod v času zavarovalnega kritja večja od 50 %. Nezgodna renta se izplačuje deset (10) let, v mesečnih obrokih vsak mesec za nazaj. V primeru smrti zavarovanca med izplačevanjem nezgodne rente nadaljujemo z izplačevanjem preostanka obrokov nezgodne rente upravičencu za primer nezgodne smrti.
Nezgodna renta. (1) Če je v vaši zavarovalni pogodbi vključeno dodatno kritje nezgodne rente, izplačujemo nezgodno rento, če je zavarovančeva skupna invalidnost, kot posledica nezgod v času jamstva, stopnje, večje od 50 %. Nezgodna renta se izplačuje pet (5) let, v mesečnih obrokih, za nazaj. Končni odstotek invalidnosti se določa po Tabeli trajne invalidnosti zaradi nezgode, ki je sestavni del Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, veljavnih na dan sklenitve zavarovalne pogodbe za težje bolezni.
Nezgodna renta če se pri zavarovancu, na osnovi določil Tabele invalidnosti kot sestavnim delom splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ugotovi 30 ali več odstotna nezgodna invalidnost, ki je posledica ene nezgode, bo zavarovalnica upravičencu izplačevala dogovorjeno mesečno rento. Renta se bo izplačevala v dogovorjenem obdobju po ugotovljeni stopnji invalidnosti. Z začetkom izplačevanja rente zavarovanje za ta rizik preneha, zavarovalnici pa pripada premija za celo tekoče zavarovalno leto, v katerem je bila ugotovljena pravica do mesečne rente. Zavarovalnica ima pravico na svoje stroške ukreniti vse potrebno za pregled zavarovanca pri zdravnikih, zdravniških komisijah ali zdravstvenih ustanovah. Zavarovalnica ne priznava stroškov zdravniške dokumentacije (strokovno medicinsko mnenje »ekspertiza«), ki je ni zahtevala, potnih in drugih stroškov, ki jih ima zavarovanec oz. upravičenec ob uveljavljanju svojih pravic.
Nezgodna renta. Če se pri zavarovancu, na osnovi določil Tabele invalidnosti kot sestavnim delom splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb, ugotovi dogovorjeni ali višji odstotek nezgodne invalidnosti, ki je posledica ene nezgode, bo zavarovalnica upravičencu izplačevala dogovorjeno mesečno nezgodno rento. Nezgodna renta se bo izplačevala v dogovorjenem obdobju po ugotovljeni stopnji invalidnosti. Z začetkom izplačevanja nezgodne rente zavarovanje za ta rizik preneha, zavarovalnici pa pripada premija za celo tekoče zavarovalno leto, v katerem je bila ugotovljena pravica do mesečne nezgodne rente. V primeru zlomov več kosti v eni nezgodi se izplača zavarovalnina za zlom zaradi nezgode samo za kost, kateri po Xxxxxx zlomov kosti pripada največji odstotek. Pri ponovnih zlomih istih kosti znotraj enega zavarovalnega leta je izključeno jamstvo zavarovalnice za kritje zloma kosti zaradi nezgode. Zavarovalnina za zlom kosti zaradi nezgode se v posameznem zavarovalnem letu izplača največ petkrat. Za vse nadaljnje nezgode v enem zavarovalnem letu pri katerih bi zavarovanec utrpel zlom kosti je izključeno jamstvo zavarovalnice za kritje zloma kosti zaradi nezgode. TABELA ZLOMOV KOSTI Zlom – del skeleta Delež od zavarovalne vsote za zlom kosti • lobanja; brez nosu, čeljusti in obraznih kosti 100% • medenica • hrbtenica 80% • stegnenica • kolk 50% • nadlaktnica • kosti stopala • skočnica • petnica • golenica • mečnica 35% • kosti gležnja • podlaktnica • koželjnica • zapestje • ključnica • lopatica • obrazne kosti • čeljust • prsnica • pogačica 20% • dlančnica • palec na roki • palec na nogi • več reber 10% • ostali prsti na roki • trtica • križnica • stopalnice • nos 5% • 1 rebro • ostali prsti na nogi 3% • zobje 2% ZAKLJUČNA DOLOČBA Ti dopolnilni pogoji veljajo poleg splošnih in morebitnih dopolnilnih pogojev za življenjsko zavarovanje ter poleg splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb. Če se njihova vsebina razlikuje od pogojev navedenih v prejšnjem stavku, veljajo ti dopolnilni pogoji. Poročilo o solventnosti in finančnem položaju zavarovalnice bo, v skladu z zakonskimi zahtevami glede časa in obveznosti objave, dostopno na spletni strani zavarovalnice (xxx.xxx-xxxx.xx).
Nezgodna renta. 7.9.1. Če je zavarovančeva skupna stopnja trajne invalidnosti kot posledice nezgod v času kritja po Tabeli invalidnosti višja od 50 % in je z zavarovalno pogodbo tako dogovorjeno ter plačana ustrezna premija, zavarovalnica upravičencu izplača nezgodno rento. Nezgodna renta se izplačuje v mesečnih obrokih 36 mesecev v višini zavarovalne vsote za nezgodno rento, ki je določena na polici. V primeru smrti zavarovanca med izplačevanjem nezgodne rente se preostanek obrokov izplača v enkratnem znesku upravičencu za primer smrti.
Nezgodna renta zavarovalnica izplačuje mesečno nezgodno rento v dogovorjeni višini, če zaradi ene nezgode pri zavarovancu nastopi invalidnost v višini 40 % ali več. Zavarovalnica izplačuje nezgodno mesečno rento v obdobju do pet let xx.xx petnajst ali do petindvajset let, odvisno od dogovora.
Nezgodna renta zavarovalnica izplačuje mesečno nezgodno rento v dogovorjeni višini, če kot posledica ene nezgode pri zavarovan- cu nastopi v skladu s Tabelo stopnja invalidnosti v višini 40 % ali več. Zavarovalnica prične izplačevati nezgodno rento mesečno z naslednjim mesecem, ko je skladno s 15. členom teh pogojev ugo- tovljena njena obveznost in nezgodno rento mesečno izplačuje vse dokler je zavarovanec živ, vendar največ pet let. Če je izrecno tako dogovorjeno, se nezgodno rento mesečno izplačuje lahko tudi največ petnajst oz.petindvajset let. Zavarovanje za nezgodno rento s pričetkom izplačevanja mesečne rente preneha veljati.

Related to Nezgodna renta

  • Ponudbena cena Cene morajo biti izražene v evrih ter morajo vključevati vse elemente, iz katerih so sestavljene (razpisane storitve, morebitne trošarine, takse, prevoze, zavarovanja, montaže, dobave, vgradnje, prevoze franco gradbišče, razvoz, raznos, izolacijo kovinskih spojev, izolacijski premazi, rezanje cevi, drobni in vezni material idr.) in morebitne popuste tako, da naročnika ne bremenijo kakršni koli drugi stroški, povezani s predmetom javnega naročila. Cene za posamezne postavke morajo biti fiksne in nespremenljive za ves čas gradnje. Pogodbeni stranki se lahko dogovorita zgolj za znižanje ponudbenih cen. Gospodarski subjekt ni upravičen do podražitev. V obrazec ponudbe se vpiše končno ponudbeno vrednost. Izvedena dela se bodo obračunala po načelu »obračun po dejanskih količinah, potrjenih s strani nadzornega organa«. Cene na enoto ponudbenih del morajo biti fiksne in nespremenljive do konca izvajanja predmetnega javnega naročila. V končni ponudbeni ceni so zajeti tudi vsi stroški za izvedbo dogovorjenih del, predvidenih s projektno dokumentacijo, pa tudi dela, ki s projektno dokumentacijo niso predvidena, so pa predpisana z veljavnimi predpisi, soglasji in pravili stroke, ali če so potrebna za zagotovitev varnosti, stabilnosti in funkcionalnosti objekta. V enotne ponudbene cene mora ponudnik vključiti tudi ceno za potrebno ureditev gradbišča, kot so opozorilne table, deponija za gradbene odpadke ter vse manipulativne in ostale stroške (denimo zapore cest, potrebna dovoljenja za dela ipd.), ki jih bo imel ponudnik pri izvedbi predmeta javnega naročila. Cena ponudbe se oblikuje na osnovi popisa del s količinami in cenami. Cene/enoto določi ponudnik. Ob tem pa mora ponudnik ob oblikovanju cen upoštevati tudi vse zahteve iz te točke pod odstavkom »CENA NA ENOTO«. Ponudnik mora izpolniti vse postavke v predračunu. V kolikor ponudnik cene v posamezno postavko ne vpiše, se šteje, da predmetne postavke ne ponuja in tako ne izpolnjuje vseh zahtev naročnika iz predmetne razpisne dokumentacije. Ponudnik ne sme spreminjati vsebine predračuna. Gospodarski subjekt ne bo uveljavljal nobenih pomanjkljivih popisov; iz naslova naknadno ugotovljenih pomanjkljivih popisov, ne bo uveljavljal razlik v ceni, ali podaljšanja pogodbenega roka za zaključek del, ali kakršnihkoli drugih zahtev. Nepoznavanje razmer ne more biti razlog za uveljavljanje raznih dodatnih stroškov in podaljšanje roka izvedbe. Ponudbena cena obsega izvedbo vseh naročenih del tako, da:

  • PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.

  • VRSTA POSTOPKA Postopek za oddajo javnega naročila je postopek naročila male vrednosti v skladu s 47. členom Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3).

  • Pravna podlaga Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila na podlagi veljavnega zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo javno naročanje, v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih financ ter področje, ki je predmet javnega naročila.

  • Pogajanja Naročnik bo v postopek oddaje javnega naročila vključil tudi pogajanja, in sicer v enem krogu. Predmet pogajanj bo znižanje ponudbenih cen in ponudbene vrednosti. Ponudniki bodo na povabilo naročnika oddali končno pisno ponudbo po pošti na način kot bo določeno v povabilu na pogajanja.

  • ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA Naročnik bo po zaključku preverjanja in ocenjevanja prejetih ponudb, v roku petih (5) dni, o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila obvestil vse ponudnike z objavo Odločitve na Portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na Portalu javnih naročil.

  • ZAVAROVANJE ZA RESNOST PONUDBE Ponudnik mora naročniku do roka za oddajo ponudb predložiti tudi naslednje zavarovanje za resnost ponudbe: Ponudnik mora skupaj naročniku do roka za oddajo ponudb predložiti tudi naslednje zavarovanje za resnost ponudbe: originalna bančna garancija ali enakovredno zavarovanje pri zavarovalnici Višina zavarovanja za resnost ponudbe je: 30.000,00 EUR Minimalna veljavnost zavarovanje za resnost ponudbe je: najmanj pet (5) mesecev od šteto od roka za prejem ponudb Finančno zavarovanje za resnost ponudbe mora biti veljavno do zgoraj navedenega roka. V kolikor zaradi objektivnih okoliščin v roku veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe ne pride do podpisa pogodbe, lahko naročnik zahteva od ponudnikov, da za določeno število dni podaljšajo rok veljavnosti zavarovanja za resnost ponudbe. Zahteve in odgovori v zvezi s podaljšanjem zavarovanja za resnost ponudbe morajo biti v pisni obliki. Ponudnik lahko zavrne takšno zahtevo, ne da bi naročnik unovčil njegovo zavarovanje za resnost ponudbe, toda s tem je njegova ponudba izločena iz postopka javnega naročanja.

  • POGODBENA CENA 10. člen

  • CENA Cena mora biti fiksna, izražena v evrih (€), brez davka na dodano vrednost (DDV). Vsi stroški morajo biti vračunani v ceno. Davek na dodano vrednost mora biti prikazan posebej, v skladu z obrazcem ponudbenega predračuna. Cene v ponudbi morajo pokrivati vse stroške, ki jih bo imel ponudnik z realizacijo naročila. Če bodo v ponudbi za dano naročilo ponujene neobičajno nizke cene v skladu z določilom 86. člena ZJN-3, bo naročnik pred zavrnitvijo take ponudbe zahteval pisno podrobno obrazložitev vseh postavk ponudbe, za katere bo menil, da so merodajne in jih bo, upoštevajoč prejete obrazložitve, preveril. Ponudbena cena se predloži posebej za:

  • Navodila Ponudnikom Za Izdelavo Ponudbe Podpoglavje 1.2 Obrazci za sestavo ponudbe