POGODBENE KAZNI. 12. člen
POGODBENE KAZNI. Če izvajalec prekorači s pogodbo dogovorjeni pogodbeni izvedbeni rok ali rok, ki mu ga je določil naročnik za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti, je dolžan plačati kazen v višini določeni v razpisni dokumentaciji v skladu z zakonom o obligacijskih razmerjih.
POGODBENE KAZNI. Če je izvajalec po svoji krivdi v zamudi s pogodbenimi obveznosti, ima naročnik pravico zahtevati od izvajalca za vsak začeti zamujeni dan pogodbeno kazen v višini petih promilov (5,0 ‰) končne vrednosti pogodbenih del. Pogodbena kazen ne more presegati desetih odstotkov (10,0 %) končne vrednosti pogodbenih del. Pogodbena kazen se, v kolikor je naročnik do nje upravičen, obračuna pri končnem obračunu pred izstavitvijo končnega računa oziroma situacije. V primeru, da izvajalec zamuja z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti in je zato naročniku nastala škoda, ki je večja od pogodbene kazni, lahko naročnik od izvajalca poleg pogodbene kazni zahteva tudi razliko do popolne odškodnine. Pogodbeno kazen v višini 10% celotne pogodbene vrednosti z DDV je dolžan izvajalec plačati naročniku tudi v primeru neizpolnitve. Naročnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen za primer neizpolnitve, če naročnik to pogodbo odpove skladno s to pogodbo zaradi razlogov na strani izvajalca, ali če izpolnitvena obveznost izvajalca preneha zaradi nezmožnosti izpolnitve, za katero odgovarja izvajalec sam. Naročnik ima pravico zahtevati pogodbeno kazen po prejšnjih odstavkih ne glede na nastanek škode zaradi zamude ali neizpolnitve. Če dejanska nastala škoda zaradi zamude ali neizpolnitve presega znesek pogodbene kazni, ki jo je po prejšnjih odstavkih dolžan plačati izvajalec, je izvajalec naročniku dolžan povrniti razliko med pogodbeno kaznijo in dejansko nastalo škodo. Napake ali pomanjkljivosti v fazi projektiranja se prenašajo v fazo izvedbe del, kjer se lahko pojavijo kot potreba po dodatnem projektantskem načrtu ali rešitvi, katera naročniku ne predstavlja stroška ali terminskega zamika predvidenih del in napake ali odstopanja, ki naročniku povzročajo dodatna dela, stroške in zamike pri terminu za dokončanje vseh del. Odstopanja in dodatna dela, ki nastanejo zaradi nepredvidene situacije (lokalna sprememba kategorije terena, nepredvideni podzemni objekti, konstrukcije ali vodi, odstopanje v armaturi med obstoječimi načrti in dejanskim-odkritim stanjem v povezavi z novimi načrti, ...) skratka vse podobne situacije, ki jih kljub dobri inženirski praksi in postopki in dokumentaciji ni bilo možno zajeti ali upoštevati v fazi načrtovanja, gredo v breme naročnika in jih pokriva skozi postavko nepredvidenih del ali aneksa k pogodbi, če vrednost presega izkustveno ocenjeno vrednost. Vsa odstopanja, zaradi napak pri projektiranju (napačne izmere, izbrani materiali, predpisani postopki, tehnič...
POGODBENE KAZNI. 9.1. V primeru, da nadzornik po svoji krivdi ne izpolni svoje obveznosti v rokih, določenih s to pogodbo, je naročnik upravičen do pogodbene kazni v višini 5‰ (pet promilov) pogodbene vrednosti za vsak zamujeni dan, vendar največ 10% (deset odstotkov) pogodbene vrednosti.
POGODBENE KAZNI. 14. člen Pogodbena kazen zaradi zamude in zaradi odstopa od pogodbe
POGODBENE KAZNI. 29. člen
POGODBENE KAZNI. Če v naročilu, pogodbi o izvajanju storitev ali posebnih pogojih naročila ni opredeljena nobena pogodbena kazen, veljajo naslednje kazni: – v primeru zamude izvajalca pri izpolnjevanju njegovih pogodbenih obveznosti, znaša kazen 1 % skupne vrednosti naročila brez davka, za vsak koledarski dan zamude in največ do 10 % skupne vrednosti naročila brez davka. – v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani izvajalca znaša kazen 2 % skupne vrednosti naročila brez davka, za vsak koledarski dan zamude in največ do 20 % skupne vrednostinaročila brez davka. Te pogodbene kazni so vnaprej določene, ni jih mogoče znižati in veljajo brez predhodnega obvestila s strani naročnika. Navedene pogodbene kazni ne posegajo v pravico naročnika, da prekliče zadevno naročilo v primeru, če izvajalec še vedno zamuja z izpolnitvijo, potem ko je dosegel najvišjo zgoraj navedeno višino pogodbene kazni.
POGODBENE KAZNI. Če izvajalec po svoji krivdi ne izvrši pogodbenih del v roku, mora plačati naročniku pogodbeno kazen, ki znaša 5 ‰ (pet promilov) vrednosti pogodbenih del z DDV za vsak zamujeni dan. Pogodbena kazen ne sme presegati 10 % vrednosti pogodbenih del. Neutemeljena zavrnitev izvajanja del, ali odstopanje od naročenega načina izvedbe del (nestrokovna in/ali nekvalitetna izvedba) pomeni kršitev pogodbene obveznosti zaradi katere lahko naročnik izvajanje del naroči pri drugem izvajalcu, razdre pogodbo, uveljavi zavarovanje za izvedbo pogodbenih obveznosti, v primeru škode pa tudi zahteva odškodnino. Če izvajalec zamuja z izvajanjem del toliko, da bi lahko naročniku nastala škoda ali da bi kasnejša izvedba del izgubila pomen, lahko naročnik izvajanje del naroči pri drugem izvajalcu na stroške zamudnika (pri tem uporabi dano zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti), lahko pa zahteva povrnitev dejanske škode.
POGODBENE KAZNI. 22. člen Če izvajalec po svoji krivdi ne opravi obveznosti v skladu s pogodbo je naročnik upravičen obračunati pogodbeno kazen, in sicer 0,2 % skupne pogodbene vrednosti, navedene v 7. členu te pogodbe za vsak zamujen koledarski dan brez omejitve. Naročnik si pridrži pravico uveljaviti pogodbeno kazen pri plačilu začasnih in končne situacije, čeprav ob zamudi izvajalca na to ni posebej opozoril, niti pisno obvestil. Naročnik in izvajalec soglašata, da pravica zaračunati pogodbeno kazen ni pogojena z nastankom škode naročniku. Povračilo tako nastale škode bo naročnik uveljavljal po splošnih načelih odškodninske odgovornosti, neodvisno od uveljavljanja pogodbene kazni.
POGODBENE KAZNI. 12. člen Če izvajalec po svoji krivdi pride v zamudo pri opravljanju pogodbenih obveznosti, je naročnik upravičen obračunati pogodbeno kazen, in sicer 5 odstotkov od vrednosti posamezne opravljene storitve za vsak dan zamude, vendar ne več kot znaša 20 odstotkov vrednosti posamezne opravljene storitve. Izvajalec s podpisom te pogodbe izrecno dovoljuje, da si naročnik pogodbeno kazen obračuna pri plačilu računa, čeprav ob zamudi izvajalca na to ni posebej opozoril niti pisno obvestil. Naročnik si v primeru zamude izvajalca in naročnikovega naknadnega opozorila pridržuje pravico odstopa od pogodbe. Naročnik in izvajalec soglašata, da pravica zaračunati pogodbeno kazen, ni pogojena z nastankom škode naročniku. Povračilo tako nastale škode bo naročnik uveljavljal po splošnih načelih odškodninske odgovornosti, neodvisno od uveljavljanja pogodbene kazni.