Sklenitev delovnega razmerja Vzorčne klavzule

Sklenitev delovnega razmerja. Delavec sklene delovno razmerje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom.
Sklenitev delovnega razmerja. (1) Delavec sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom. (2) Delodajalec mora delavcu vročiti pisen predlog pogodbe o zaposlitvi 3 delovne dni pred predvideno sklenitvijo delovnega razmerja ter delavca pred nastopom dela seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki ob sklenitvi pogodbe zavezujejo delodajalca. (1) Delodajalec z delavcem, ki je izbran, sklene pogodbo o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz Zakona o delovnih razmerjih vsebuje tudi: – poskusno delo (če se zahteva), – informativno navedbo tarifnega in plačilnega razreda (če je plačilni razred določen pri delodajalcu) na dan sklenitve pogodbe. (2) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati opis dela, ki ga mora delavec po pogodbi o zaposlitvi opravljati, ali pa mora biti k pogodbi o zaposlitvi priložena kopija opisa del iz splošnega akta. (3) Pogodbi o zaposlitvi se lahko priloži tudi izjava o varnosti z oceno tveganja, ki ni sestavni del pogodbe. (4) Če delodajalec brez odpovedi veljavne pogodbe o zaposlitvi ponudi delavcu spremembo pogodbe o zaposlitvi ali sklenitev nove, s katero predlaga spremembo ali nadomestitev veljavne pogodbe o zaposlitvi, se mora delavec do predloga delodajalca opredeliti najkasneje v 8 delovnih dneh. (5) Delodajalec kolektivne pogodbe oziroma splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne sme odreči.
Sklenitev delovnega razmerja. Delavec sklene delovno razmerje na Inštitutu z dnem, ko nastopi delo na podlagi sklepa o izbiri in sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi se sklene na podlagi veljavnih predpisov, kolektivne pogodbe in splošnih aktov Inštituta. V primeru sprememb zakonov, kolektivne pogodbe, splošnih aktov ali zaradi uvajanja sprememb, ki jih narekujejo nove okoliščine, se spremeni tudi pogodba o zaposlitvi. Izbrani kandidat ne more začeti delati pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi.
Sklenitev delovnega razmerja. S to pogodbo delodajalec in delavec skleneta to pogodbo o zaposlitvi za nedoločen / določen čas (v nadaljevanju: Pogodba) iz razloga_______________________________________________________ (samo v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas navedite razlog iz ZDR-1) od _________ do ______________ (navedite samo v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas). Pogodba o zaposlitvi se sklepa za______________ (polni delovni čas, krajši delovni čas). Delavec je ob podpisu Pogodbe seznanjen z ZDR-1, KP__________ in splošnimi akti delodajalca. Seznanjen je tudi z delom, pogoji dela, pravicami in obveznostmi delavca in delodajalca, ki so povezane z opravljanjem dela na delovnem mestu oziroma vrste dela, za katero se sklepa ta Pogodba. Xxxxxxx s podpisom te Pogodbe potrjuje, da je pisni predlog pogodbe o zaposlitvi prejel dne_________(tri dni pred predvideno sklenitvijo). Delavec nastopi delo dne __________________ . Delavec bo delo opravljal na delovnem mestu: »_______________«. Opis del in nalog delavca za navedeno delovno mesto je sestavni del in priloga te Pogodbe in se delavcu vroči skupaj s Pogodbo. Xxxxxxx je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi in ustnimi navodili, opraviti teoretično in praktično usposabljanje, ravnati skladno s predpisi in zakoni s področja varnosti in zdravja pri delu ter dosledno uporabljati zaščitna delovna sredstva in ostalo opremo.
Sklenitev delovnega razmerja. Pogodba o zaposlitvi se sklepa za nedoločen čas s ____________ [vstaviti, npr. s polnim] delovnim časom. Delavec bo napoten na delo k posameznemu uporabniku s pisno napotitvijo, v kateri bodo določeni vsi pogoji dela ter pravice in obveznosti, ki so neposredno vezane na opravljanje dela pri uporabniku. [Pisna napotitev bo delavcu poslana na elektronski naslov ____________, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec za zagotavljanje dela - opcijsko] Delavec bo delo po tej pogodbi o zaposlitvi nastopil dne _______________ [vstaviti]. Delodajalec za zagotavljanje dela bo delavca prijavil v obvezno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje ter zavarovanje za primer brezposelnosti in mu izročil fotokopijo prijave v 15 dneh od nastopa dela.

Related to Sklenitev delovnega razmerja

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • Sklenitev pogodbe Naročnik bo z izbranim ponudnikom podpisal pogodbo. Skladno s šestim odstavkom 14. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11, v nadaljevanju ZIntPK-UPB2), ter v povezavi s šestim odstavkom 91. člena ZJN-3, bo moral izbrani ponudnik pred sklenitvijo pogodbe predložiti izjavo oziroma podatke o udeležbi fizičnih in pravnih oseb v lastništvu ponudnika, vključno z udeležbo tihih družbenikov, ter o gospodarskih subjektih, za katere se glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, šteje, da so povezane družbe s ponudnikom. Če ponudnik predloži lažno izjavo oziroma da neresnične podatke o navedenih dejstvih, ima to za posledico ničnost pogodbe. V primeru, da bo izbrani ponudnik pri izvedbi predmetnega naročila posloval s podizvajalcem in bo vrednost pogodbenih del, ki jih bo izvedel podizvajalec, višja od 10.000,00 EUR brez DDV, bo moral izbrani ponudnik zgoraj navedene podatke posredovati tudi za podizvajalca. V primeru, da izbrani ponudnik zgoraj navedenega ne bo posredoval samoiniciativno, ga bo naročnik pozval k predložitvi le-tega, pri čemer bo rok za predložitev 8 (osem) delovnih dni po prejemu poziva. Naročnik bo pred podpisom pogodbe preveril, ali obstajajo razlogi iz 35. člena ZIntPK o prepovedi poslovanja, zaradi katerih naročnik ne sme poslovati z izbranim ponudnikom ali s prijavljenim podizvajalcem, če je vrednost del, ki jih bo podizvajalec izvedel v tem naročilu višja od 10.000,00 EUR brez DDV. Izbrani ponudnik bo pozvan k podpisu pogodbe. Če ponudnik pogodbe ne bo podpisal in je vrnil naročniku v roku 8 (osmih) dni od prejema le-te, ali če ne bo v zahtevanem roku predložil izjave oziroma podatkov po ZIntPK-UPB2, ali izpolnil drugih morebitnih obveznosti za sklenitev pogodbe, navedenih v tej razpisni dokumentaciji, se lahko šteje, da je ponudnik odstopil od ponudbe.

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti V roku osem (8) delovnih dni po podpisu pogodbe mora prodajalec predložiti instrument finančnega zavarovanja (originalno brezpogojno, nepreklicno bančno garancijo unovčljivo na prvi poziv, izdelano po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP, revizija iz leta 2010) ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z DDV, sicer lahko kupec brez kakršnih koli obveznosti do prodajalca odstopi od pogodbe. Instrument finančnega zavarovanja mora veljati 120 dni po roku veljavnosti pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki, se mora temu primerno spremeniti instrument finančnega zavarovanja oziroma podaljšati njegova veljavnost. V primeru, da prodajalec kupcu ne izroči instrumenta zavarovanja, je kupec upravičen zadržati del sredstev v višini vrednosti finančnega zavarovanja (10% pogodbene vrednosti z DDV) še toliko časa, kolikor bi bila veljavnost finančnega zavarovanja. Zadržano plačilo se ne obrestuje. Finančno zavarovanje lahko kupec unovči v naslednjih primerih, ko se šteje, da prodajalec ni dobro izvedel svojih obveznosti oz. so ostali razlogi za prenehanje pogodbenega razmerja, ki narekujejo unovčitev finančnega zavarovanja: • če prodajalec dobave ne opravlja v skladu s pogodbenimi zahtevami ali s tehničnimi specifikacijami; • če kupec razdre pogodbo zaradi kršitev ali zamude na strani prodajalca ali večkratno ponavljajoče dobave blaga pomanjkljive/slabe kakovosti; • če prodajalec objavi nesolventnost, prisilno poravnavo xxx xxxxxx; • če prodajalec krši zaupnost podatkov; • če ob izteku veljavnosti obstoječega finančnega zavarovanja pred iztekom veljavnosti pogodbe z morebitnimi aneksi, ne predloži novega finančnega zavarovanja v ustrezni obliki, višini in roku trajanja; • če prodajalec brez dogovora s kupcem odstopi od pogodbe/posameznega naročila in razlogi za to niso na kupčevi strani. Kupec lahko finančno zavarovanje uveljavi brez predhodnega opomina, mora pa prodajalca o tem, da ga je uveljavil, obvestiti pisno po elektronski ali klasični pošti. Če kupčeva škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko kupec zahteva razliko povrnitve nastale škode od prodajalca v celoti. Instrument finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kupec lahko unovči, če prodajalec svojih obveznosti do kupca ne izpolni skladno s to pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku, ter v primeru, da prodajalec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, zaradi tega, ker se je nad njim začel postopek zaradi insolventnosti.

  • Navodila Ponudnikom Za Izdelavo Ponudbe Obrazci za sestavo ponudbe

  • ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA Naročnik bo, najkasneje v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb, obvestil vsakega ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila. Odločitev o oddaji naročila naročnik sprejme najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb in mora biti vsebinsko v skladu s 3. odstavkom 90. člena ZJN-3. Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določila 90. člena ZJN-3. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Kadar naročnik v skladu s 6. odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva vročitve nove odločitve. Odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva. Naročnik bo vseh odločitvah v zvezi s postopkom javnega naročanja obvestil ponudnike na način, da podpisano odločitev glede tega objavi na portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil. Če se v objavi odločitve na portalu javnih naročil ni mogoče sklicevati na objavljeno povabilo k sodelovanju, naročnik odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, in na dan odpošiljanja ponudniku tudi objavi na portalu javnih naročil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, če je to glede na vrednost primerno pa tudi v Uradnem listu Evropske unije.

  • Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.

  • Izdelava ponudbe Ponudba naj bo izdelana tako, da: - vsebuje vse zahtevane dokumente in obrazce, navedene v poglavju 6.2. razpisne dokumentacije, - je podpisana na mestih, kjer je to zahtevano. Priloge razpisne dokumentacije, ki jih morajo izpolniti ponudniki, so osnova za ugotavljanje popolnosti ponudbe in osnova za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov, glede na zahteve in pogoje iz te razpisne dokumentacije. Sestavni del razpisne dokumentacije so tudi vse morebitne spremembe, dopolnitve in popravki razpisne dokumentacije ter pojasnila in odgovori na vprašanja ponudnikov, objavljena na portalu javnih naročil in na spletni strani xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx/xxxxx-xxxxxxxx, kjer je objavljena razpisna dokumentacija, ki jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbene dokumentacije. Ponudnik z oddajo ponudbe sprejema in se strinja z vsemi pogoji, navedenimi v razpisni dokumentaciji.

  • Predmet javnega naročila Predmet javnega naročila je Sukcesivna dobava prehrambenega blaga (konvencionalna in ekološka živila) po sklopih s sklenitvijo okvirnega sporazuma za obdobje treh let s sklenitvijo okvirnega sporazuma. Sklop 1 Mesni izdelki Sklop 2 Mleko in mlečni izdelki Sklop 3 Ekološko mleko in izdelki Sklop 4 Kruh, krušni izdelki, slaščice in peciva Sklop 5 Ekološki kruh in pekovsko pecivo Sklop 6 Sveže in suho sadje in zelenjava Sklop 7 Ekološko sadje in zelenjava Sklop 8 Xxxxx xxxxxx, sirupi in sadne pijače Sklop 9 Splošno prehrambeno blago Naročnik je ob upoštevanju načela gospodarnosti predmet javnega naročila oblikoval v smiselno sklenjene celote (v nadaljnjem besedilu: sklope) tako, da jih je mogoče oddajati ločeno. Predložene ponudbe morajo zajemati vse vrste blaga v posameznem sklopu. Ponudnik mora ponuditi v vsakem sklopu vsa navedena živila, sicer bo ponudba ponudnika za sklop, pri katerem ta pogoj ne bo izpolnjen, izločena. Če ponudnik oddaja ponudbo za dva ali več sklopov skupaj, mora biti ponudba urejena tako, da omogoča ocenjevanje vsakega sklopa posamezno. Ponudnik v ESPD obrazcu (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila) navede za kateri sklop se prijavlja. Kadar to ne bo izrecno označeno bo naročnik štel, da se ponudnik prijavlja na sklop za katerega je v obrazcu “Predračun” navedel cene. V primeru, da se v času trajanja okvirnega sporazuma naknadno pojavi potreba po artiklih, ki niso zajeti v specifikaciji predmetnega javnega naročila, so pa predmet javnega naročila, si naročnik pridržuje pravico nabaviti artikle pri izbranem ponudniku po veljavnem ceniku ponudnika v času prejema naročila naročnika. V primeru, da ima ponudnik akcijo za artikle, ki so predmet javnega naročila, je dolžan naročniku le-te prodati po akcijski ceni. O akcijah in akcijskih cenah je ponudnik dolžan naročnik obveščati sproti. V primeru, da bosta najugodnejši ponudbi (po številu točk glede na merila na dve decimalni mesti natančno) za posamezen sklop dve ali da jih bo več, bo naročnik okvirni sporazum za tak sklop sklenil s tistim med njimi, ki bo najugodnejši po merilu »ponudbena vrednost«, določena na dve decimalni mesti natančno. Naročnik bo v času trajanja okvirnega sporazuma posamezno živilo kupoval po ceni na enoto mere kot bo opredeljena v predračunskem obrazcu ponudbe izbranega dobavitelja. Izbrani ponudnik bo cene na enoto mere živil iz ponudbenega predračuna lahko spremenil le ob soglasju naročnika. Naročnik bo pisno soglasje za spremembo cen izbranemu ponudniku izdal na njegov predhodni pisni predlog, in sicer le zaradi regulacije cen, v skladu s predpisom, ki ureja načine valorizacije denarnih obveznosti v večletnih pogodbah javnega sektorja. Za regulacijo cen se upošteva kumulativni indeks cen za hrano, ki ga uradno objavlja Statistični urad RS.

  • POGODBENA KAZEN V primeru, da izvajalec po lastni krivdi ne pripravi medijskih planov v roku, predvidenem s tem okvirnim sporazumom (izpolnitev z zamudo), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 %o od vrednosti posameznega naročila za posamezni naročeni medijski plan za vsak dan zamude. Znesek zaračunane pogodbene kazni ne sme presegati 10 % vrednosti posameznega naročila za posamezno naročeni medijski plan. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi ne realizira naročila oziroma zakupa medija v roku, predvidenem s tem okvirnim sporazumom (izpolnitev z zamudo), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 %o od vrednosti posameznega naročila zakupa medija za vsak dan zamude. Znesek zaračunane pogodbene kazni ne sme presegati 10 % vrednosti posameznega naročila. Če bi izvajalec z izpolnitvijo obveznosti po tem okvirnem sporazumu zamujal, bo naročnik ob sprejemu izpolnitve obveznosti izrecno izjavil, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi obveznosti posameznega medijskega plana ne pripravi (neizpolnitev), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 % vrednosti vsakega posameznega naročila medijskega plana. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi obveznosti posameznega zakupa medija ne izpolni (neizpolnitev), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 % vrednosti za vsako posamezno neizpolnjeno storitev. Če izvajalec obveznosti iz okvirnega sporazuma ne bi izpolnil, ga bo naročnik obvestil, ali zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti ali plačilo pogodbene kazni. Če bi izvajalec zamudil ali ne izpolnil posameznega naročila iz predhodnih odstavkov, ki za naročnika predstavlja zakonsko obvezo, o čemer ga je naročnik vnaprej obvestil, se vrednosti zgoraj navedenih promilov in odstotkov zvišajo za 5 (na 15 %o oziroma 15%). Pogodbena kazen se obračuna in se za plačilo izstavi račun.

  • PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo del ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe.