Tveganja Vzorčne klavzule

Tveganja. Osnovni dejavniki tveganja, ki so povezani z naložbo vlagatelja v investicijske kupone podsklada, so povezani s splošnim gospodarskim položajem in razmerami na svetovnih trgih vrednostnih papirjev. Odražajo se na različnih vrstah tveganj, med katerimi so najpomembnejša naslednja tveganja: tržno tveganje, tveganje koncentracije naložb, kreditno tveganje, tveganje poravnave, tveganje skrbništva, likvidnostno tveganje, valutno tveganje, tveganje inflacije in obrestno tveganje. Vse naštete vrste tveganj vplivajo na spreminjanje čiste vrednosti sredstev podsklada in posledično na vrednost investicijskega kupona. Vse vrste tveganj so podrobneje opisane v skupnem delu prospekta, v poglavju 3. Enoznačna ocena tveganosti naložbe v investicijske kupone podsklada: Nižje tveganje Višje tveganje Potencialno nižji donosi Potencialno višji donosi Ocena pričakovane donosnosti in tveganja, je izdelana na osnovi preteklih podatkov o poslovanju sklada. Podatki, ki se uporabljajo za izračun, niso nujno zanesljiv pokazatelj profila donosnosti in tveganja v prihodnje. V skladu z dejanskim poslovanjem sklada v prihodnosti se lahko ocena spremeni. Najnižja kategorija ne pomeni naložbe brez tveganja. Podsklad Triglav EM Bond je sestavljen pretežno iz državnih obveznic razvijajočih se trgov, ki sodijo med srednje tvegane finančne instrumente. Zaradi zmerne naložbene politike in izrazite razpršenosti naložb se podsklad uvršča v 4. kategorijo 7-stopenjske lestvice, pri čemer višja kategorija predstavlja višji pričakovani donos in višje tveganje. Pri obvezniških naložbah obstaja kreditno tveganje, da izdajatelj v primeru ekonomskih težav ni zmožen v celoti izplačati obresti in/ali glavnice, kar lahko povzroči padec vrednosti posamezne naložbe.
Sample 1Sample 2See All (29)
Law Insider
+
Microsoft® Word Add-in

Get the Official Word Add-in

Open in AppSource
Add to Word Now
Tveganja. Naložbe v finančne instrumente so tvegane, zato stranka potrjuje, da se zaveda in sprejema tveganje, da se lahko zaradi tržnih gibanj in drugih dejavnikov, ki vplivajo na trg finančnih instrumentov, na katere družba NLB Skladi nima vpliva, vrednost finančnih instrumentov, ki so predmet pogodb ali splošnih pogojev, spremeni. Družba NLB Skladi ne jamči stranki za donosnost finančnih instrumentov ter ne odgovarja stranki ali drugi osebi za morebitno škodo, obveznosti in izgubo, nastalo pri izvrševanju teh pogodb ali splošnih pogojev poslovanja, razen če je s temi splošnimi pogoji ali pogodbo navedeno drugače. Stranka v celoti in samostojno prevzema tveganja iz naložb v finančne instrumente in je seznanjena z dejstvom, da bo lahko ob prodaji finančnih instrumentov njihova vrednost nižja kot ob nakupu zaradi neugodnih tržnih razmer, odvisno od razmer na trgih denarja in valut, gibanja obrestnih mer, razmer na svetovnih trgih kapitala, poslovanja in bonitete izdajateljev finančnih instrumentov, političnih razmer, naravnih in ekoloških nesreč, vojn ali drugih izjemnih situacij in dejavnikov. Stranka je seznanjena s tveganji, povezanimi z naložbami v finančne instrumente, zlasti pa s tveganji v nadaljevanju.
Sample 1Sample 2Sample 3See All (7)
Tveganja. SKB stranko seznani z opisi tveganj, primernimi za posamezno vrsto finančnega instrumenta, in okoliščinami, pomembnimi pri posameznih storitvah v zvezi s finančnimi instrumenti in s tem povezanimi tveganji, vendar stranka odločitev o nakupu ali prodaji finančnih instrumentov ali o drugih poslih s finančnimi instrumenti sprejme sama in prevzema tudi vso odgovornost. Dolžnost stranke je, da neodvisno preuči in se seznani z vsemi tveganji, povezanimi z opravljanjem storitev v zvezi s finančnimi instrumenti. Vsa tveganja v celoti nosi stranka. Glede na večjo tveganost poslov s tujimi finančnimi instrumenti oziroma na tujih trgih finančnih instrumentov se stranka še zlasti zavezuje, da bo pred prvim naročilom pazljivo preučila vsako naročilo, upoštevala vsa navodila in postopke, s katerimi jo je seznanila SKB, ter zagotovila, da bo te posle opravljala v skladu s svojimi finančnimi zmožnostmi.
Sample 1
Tveganja. (1) Naložbe v finančne instrumente so tvegane, zato stranka s podpisom pogodbe o opravljanju investicijskih storitev potrjuje, da se zaveda tveganja in ga sprejema, da se lahko zaradi tržnih gibanj in drugih dejavnikov, ki vplivajo na trg finančnih instrumentov, na katere sama nima vpliva, vrednost finančnih instrumentov nepričakovano spremeni. (2) Tveganja so podrobneje opredeljena v Informaciji o finančnih instrumentih NLB d.d. in s temi instrumenti povezanih tveganjih, ki je priloga teh splošnih pogojev. (3) Banka stranki ne jamči za donosnost finančnih instrumentov v strankino korist ali škodo.
Sample 1
Tveganja. Podsklad bo posebej izrazito izpostavljen tržnemu tveganju (navedeno tveganje je podrobneje opisano v 3. poglavju skupnega dela prospekta krovnega sklada). Sintetični kazalnik tveganj in donosa podsklada: Nižje tveganje Višje tveganje Potencialno nižji donosi Potencialno višji donosi Pretekli podatki, ki se uporabljajo za izračun sintetičnega kazalnika, niso nujno zanesljiv pokazatelj profila tveganj podsklada v prihodnosti. Družba ne zagotavlja, da bo ocena ostala enaka v prihodnje. Razmerje med donosnostjo in tveganjem se s časom lahko spremeni, kar lahko povzroči spremembo kategorizacije podsklada. Najnižja kategorija ne pomeni naložbe brez tveganja. Skladi kategorije 5 so bili v preteklosti nadpovprečno volatilni. Volatilnost kaže, koliko je v preteklosti vrednost enote premoženja nihala navzgor in navzdol. Upoštevajoč zgodovinske podatke o volatilnosti so enote premoženja sklada kategorije 5 lahko izpostavljene nadpovprečnim cenovnim nihanjem.
Sample 1
Tveganja. Osnovni dejavniki tveganja, ki so povezani z naložbo vlagatelja v investicijske kupone podsklada, so povezani s splošnim gospodarskim položajem in razmerami na svetovnih trgih finančnih instrumentov. trgu vrednostnih papirjev v Sloveniji in tujini - predvsem v Evropi. Odražajo se na različnih vrstah tveganj, med katerimi so najpomembnejša naslednja tveganja: tržno tveganje, tveganje koncentracije naložb, kreditno tveganje, tveganje poravnave, tveganje skrbništva, likvidnostno tveganje, valutno tveganje, tveganje inflacije in obrestno tveganje. Vse naštete vrste tveganj vplivajo na spreminjanje čiste vrednosti sredstev podsklada in posledično na vrednost investicijskega kupona. Vse vrste tveganj so podrobneje opisane v skupnem delu prospekta, v poglavju 3. Enoznačna ocena tveganosti naložbe v investicijske kupone podsklada: Družba za upravljanje zaradi sestave naložb podsklada ne pričakuje visokih nihanj čiste vrednosti sredstev podsklada in ocenjuje podsklad kot srednje tvegan za vlagatelje. Glede na razvrstitev oziroma lestvico tveganosti naložbene politike vzajemnih skladov se podsklad Triglav Steber I z razredom tveganja 8 uvršča v spodnje območje visoko tveganih skladov, ki je med 8-10.2
Sample 1
Tveganja. Osnovni dejavniki tveganja, ki so povezani z naložbo vlagatelja v investicijske kupone podsklada, so povezani s splošnim gospodarskim položajem in razmerami na svetovnih trgih finančnihvrednostnih papirjevfinančnih instrumentov. Odražajo se na različnih vrstah tveganj, med katerimi so najpomembnejša naslednja tveganja: tržno tveganje, tveganje koncentracije naložb, kreditno tveganje, tveganje poravnave, tveganje skrbništva, likvidnostno tveganje, valutno tveganje, tveganje inflacije in obrestno tveganje. Vse naštete vrste tveganj vplivajo na spreminjanje čiste vrednosti sredstev podsklada in posledično na vrednost investicijskega kupona. Vse vrste tveganj so podrobneje opisane v skupnem delu prospekta, v poglavju 3. Odražajo se na različnih vrstah tveganj, med katerimi so najpomembnejša naslednja tveganja: tržno tveganje, tveganje koncentracije naložb, kreditno tveganje, tveganje poravnave, tveganje skrbništva, likvidnostno tveganje, valutno tveganje, tveganje inflacije in obrestno tveganje. Vse naštete vrste tveganj vplivajo na spreminjanje čiste vrednosti sredstev podsklada in posledično na vrednost investicijskega kupona. Vse vrste tveganj so podrobneje opisane v skupnem delu prospekta, v poglavju 3. Družba za upravljanje zaradi sestave naložb podsklada pričakuje tudi večja nihanja čiste vrednosti sredstev podsklada in ocenjuje podsklad kot srednje tvegan za vlagatelje. Glede na razvrstitev oziroma lestvico Enoznačna ocena tveganosti naložben aložbene politike vzajemnih skladov se Delniški podskladnaložbe v investicijske kupone podsklada: Nižje tveganje Višje tveganje Potencialno nižji donosi Potencialno višji donosi Ocena pričakovane donosnosti in tveganja, je izdelana na osnovi preteklih podatkov o poslovanju sklada. Podatki, ki se uporabljajo za izračun, niso nujno zanesljiv pokazatelj profila donosnosti in tveganja v prihodnje. V skladu z dejanskim poslovanjem sklada v prihodnosti se lahko ocena spremeni. Najnižja kategorija ne pomeni naložbe brez tveganja. Podsklad Triglav Svetovni razviti trgi jez razredom tveganja 7 uvršča med srednjeje sestavljen pretežno iz delnic, ki sodijo med bolj donosne in tvegane vzajemne skladefinančne instrumente. Zaradi zmerno agresivne naložbene politike in izrazite razpršenosti naložb se podsklad uvršča v 6. kategorijo 7-stopenjske lestvice, pri čemer višja kategorija predstavlja višji pričakovani donos in višje tveganje. Opozorilo: zaradi pretežno delniških naložb podsklada je pričakovano, da bo vrednost enote premo...
Sample 1

Related to Tveganja

  • Pogajanja Naročnik bo v postopek oddaje javnega naročila vključil tudi pogajanja, in sicer v enem krogu. Predmet pogajanj bo znižanje ponudbenih cen in ponudbene vrednosti. Ponudniki bodo na povabilo naročnika oddali končno pisno ponudbo po pošti na način kot bo določeno v povabilu na pogajanja.

  • FINANČNA ZAVAROVANJA Ponudnik mora za zavarovanje izpolnitve svoje obveznosti do naročnika, naročniku predložiti bančne garancije oziroma ustrezna kavcijska zavarovanja pri zavarovalnici. Bančne garancije oz. kavcijska zavarovanja pri zavarovalnici morajo biti brezpogojni in plačljivi na prvi poziv in morajo biti izdani po vzorcih iz razpisne dokumentacije. Uporabljena valuta je EUR. Finančna zavarovanja, ki jih ponudnik ne predloži na priloženih vzorcih iz razpisne dokumentacije, po vsebini ne smejo bistveno odstopati od vzorca bančnih garancij iz razpisne dokumentacije in ne smejo vsebovati dodatnih pogojev za izplačilo, krajših rokov, kot jih je določil naročnik, nižjega zneska, kot ga je določil naročnik ali spremembe krajevne pristojnosti za reševanje sporov med upravičencem in banko.

  • Pogoji za sodelovanje IZJAVLJAMO, DA:

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti V roku osem (8) delovnih dni po podpisu pogodbe mora prodajalec predložiti instrument finančnega zavarovanja (originalno brezpogojno, nepreklicno bančno garancijo unovčljivo na prvi poziv, izdelano po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP, revizija iz leta 2010) ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z DDV, sicer lahko kupec brez kakršnih koli obveznosti do prodajalca odstopi od pogodbe. Instrument finančnega zavarovanja mora veljati 120 dni po roku veljavnosti pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki, se mora temu primerno spremeniti instrument finančnega zavarovanja oziroma podaljšati njegova veljavnost. V primeru, da prodajalec kupcu ne izroči instrumenta zavarovanja, je kupec upravičen zadržati del sredstev v višini vrednosti finančnega zavarovanja (10% pogodbene vrednosti z DDV) še toliko časa, kolikor bi bila veljavnost finančnega zavarovanja. Zadržano plačilo se ne obrestuje. Finančno zavarovanje lahko kupec unovči v naslednjih primerih, ko se šteje, da prodajalec ni dobro izvedel svojih obveznosti oz. so ostali razlogi za prenehanje pogodbenega razmerja, ki narekujejo unovčitev finančnega zavarovanja: • če prodajalec dobave ne opravlja v skladu s pogodbenimi zahtevami ali s tehničnimi specifikacijami; • če kupec razdre pogodbo zaradi kršitev ali zamude na strani prodajalca ali večkratno ponavljajoče dobave blaga pomanjkljive/slabe kakovosti; • če prodajalec objavi nesolventnost, prisilno poravnavo xxx xxxxxx; • če prodajalec krši zaupnost podatkov; • če ob izteku veljavnosti obstoječega finančnega zavarovanja pred iztekom veljavnosti pogodbe z morebitnimi aneksi, ne predloži novega finančnega zavarovanja v ustrezni obliki, višini in roku trajanja; • če prodajalec brez dogovora s kupcem odstopi od pogodbe/posameznega naročila in razlogi za to niso na kupčevi strani. Kupec lahko finančno zavarovanje uveljavi brez predhodnega opomina, mora pa prodajalca o tem, da ga je uveljavil, obvestiti pisno po elektronski ali klasični pošti. Če kupčeva škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko kupec zahteva razliko povrnitve nastale škode od prodajalca v celoti. Instrument finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kupec lahko unovči, če prodajalec svojih obveznosti do kupca ne izpolni skladno s to pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku, ter v primeru, da prodajalec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, zaradi tega, ker se je nad njim začel postopek zaradi insolventnosti.

  • ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA Naročnik bo, najkasneje v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb, obvestil vsakega ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila. Odločitev o oddaji naročila naročnik sprejme najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb in mora biti vsebinsko v skladu s 3. odstavkom 90. člena ZJN-3. Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določila 90. člena ZJN-3. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Kadar naročnik v skladu s 6. odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva vročitve nove odločitve. Odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva. Naročnik bo vseh odločitvah v zvezi s postopkom javnega naročanja obvestil ponudnike na način, da podpisano odločitev glede tega objavi na portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil. Če se v objavi odločitve na portalu javnih naročil ni mogoče sklicevati na objavljeno povabilo k sodelovanju, naročnik odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, in na dan odpošiljanja ponudniku tudi objavi na portalu javnih naročil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, če je to glede na vrednost primerno pa tudi v Uradnem listu Evropske unije.

  • FINANČNO ZAVAROVANJE Na podlagi drugega odstavka 93. člena ZJN-3 ter f) točke 6. odstavka 62. člena ZJN-3 naročnik v postopku javnega naročanja določa naslednje obvezno zavarovanje: 12.1. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Izbrani ponudnik je dolžan najkasneje v petindvajsetih (25) dneh od podpisa okvirnega sporazuma/okvirnih sporazumov, kot pogoj za veljavnost okvirnega sporazuma/okvirnih sporazumov, izročiti naročniku finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (bančno garancijo banke/zavarovalnice ali kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) v vrednosti 10 % okvirnega sporazuma - seštevka dobljenih sklopov (brez DDV). V ta namen mora ponudnik na poziv naročnika predložiti izjavo ponudnika, da bo v petindvajsetih (25) dneh od podpisa okvirnega sporazuma/okvirnih sporazumov naročniku predložil bančno garancijo banke/zavarovalnice oz. kavcijsko zavarovanje zavarovalnice za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10 % seštevka dobljenih sklopov (brez DDV), z veljavnostjo do 31. 12. 2021. V kolikor je ponudnik izbran za več sklopov, dostavi eno bančno garancijo ali kavcijsko zavarovanje v višini 10 % od seštevka vrednosti okvirnih sporazumov vseh sklopov za katere je bil izbran (brez DDV). V kolikor bo finančno zavarovanje potrebno unovčiti, se ga bo unovčilo v vrednosti tistega sklopa, za katerega ponudnik ne bo izpolnjeval obveznosti okvirnega sporazuma. Naročnik dovoljuje, da ponudnik namesto enega instrumenta finančnega zavarovanja (garancije) zaporedno predloži več instrumentov finančnega zavarovanja s krajšimi roki veljavnosti, pri čemer novi instrument nadomesti prejšnjega. Datumsko morajo vsa zavarovanja neprekinjeno pokrivati obdobje od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2021. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročnik lahko unovči, če izvajalec svojih obveznosti do naročnika ne izpolni skladno z okvirnim sporazumom/okvirnimi sporazumi, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku (kritje pravočasnosti izvedbe). Garancijo unovči tudi za kritje zapadlih obveznosti izvajalca do podizvajalcev in kooperantov, ki sodelujejo pri izvedbi naročila, če izvajalec teh obveznosti ne poravna. V primeru, da ponudnik v ponudbi nastopa skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kriti tudi obveznosti ponudnika do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija banke/zavarovalnice ali kavcijsko zavarovanje mora biti sestavljeno v skladu z vzorcem iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (priloga št. 9). Ponudnikova predložena bančna garancija ali kavcijsko zavarovanje ne sme bistveno odstopati od vzorcev in ne sme vsebovati dodatnih pogojev. Bančno garancijo banke/zavarovalnice oz. kavcijsko zavarovanje zavarovalnice lahko naročnik unovči v naslednjih primerih: • če se bo izkazalo, da izvajalec del/storitev v celoti ali delno ne opravlja v skladu z okvirnim sporazumom, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, specifikacijami ali ponudbeno dokumentacijo; • če izvajalec naročniku ne preda podaljšanja finačnega zavarovanja v skladu z okvirnim sporazumom, če/ko je to zahtevano; • če se bo tekom izvedbe okvirnega sporazuma več kot dvakrat zgodilo, da bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; • če izvajalec ne spoštuje predpisov s področja delovnega in socialnega prava; • če bo naročnik okvirni sporazum razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; • če storitve ne bodo izvedene v skladu z naročnikovimi zahtevami; • če izvajalec, v primeru reklamacije naročnika, ne bo izvedel del/storitev v dogovorjenem roku in kakovosti; • če bo naročnik razdrl okvirni sporazum zaradi zamude pri izvedbi del/storitev; • če bo izvajalec kršil zaupnost podatkov; • v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka, katerega posledica ali namen je prenehanje njegovega poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima ponudnik sedež.

  • Reklamacije V kolikor odjemalec ugovarja zaračunanemu znesku, je dolžan nesporni del plačati v pogodbeno določenem roku, za sporni del pa vložiti pisni ugovor dobavitelju v osmih dneh od dneva prejema računa ali obračuna. Dobavitelj je dolžan odjemalcu posredovati odgovor na ugovor v osmih dneh od dneva prejetja ugovora. Dobavitelj in odjemalec si bosta vse morebitne nesporazume iz njunega pogodbenega razmerja prizadevala reševati po mirni poti. Dobavitelj električne energije zagotovi pregleden, enostaven in brezplačen notranji postopek obravnave pritožb gospodinjskih odjemalcev. Dobavitelj bo storitve iz te pogodbe in splošnih pogojev izvajal kot zagotovljeno kakovost storitev skladno z določili veljavnega EZ-1. Če dobavitelj odjemalcu krši zahtevani standard kakovosti in je kršitev nastala iz razlogov na dobaviteljevi strani, je dolžan na podlagi odjemalčeve pisne zahteve, plačati nadomestilo. Višino nadomestila, način in rok plačila nadomestila za posamezno vrsto kršitve bosta dobavitelj in odjemalec dogovorila sporazumno. Nadomestilo mora biti upravičeno sorazmerno glede na višino nastale škode, težo kršitve in stopnjo odgovornosti dobavitelja. Dobavitelj zagotavlja postopek izvensodnega reševanja sporov s potrošniki v zvezi z dobavo elektrike gospodinjskim odjemalcem po EZ-1 pred neodvisnim izvajalcem izvensodnega reševanja sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov. Dobavitelj bo odjemalca obveščal o strukturi proizvodnih virov na izdanih računih.

  • PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.