Veljavna zakonodaja Vzorčne klavzule

Veljavna zakonodaja. Postopek oddaje naročila poteka v skladu z veljavno slovensko zakonodajo ter zakonodajo EU, vezano na oddajo javnih naročil. Ponudniki v svojih ponudbah obvezno upoštevajo spodaj navedene zakone in predpise, razen če ni v določilih teh navodil oziroma pogojih zahtevano drugače:
Sample 1Sample 2
Law Insider
+
Microsoft® Word Add-in

Get the Official Word Add-in

Open in AppSource
Add to Word Now
Veljavna zakonodaja. Postopek oddaje naročila poteka v skladu z veljavno slovensko zakonodajo ter zakonodajo EU, vezano na oddajo javnih naročil. Ponudniki v svojih ponudbah obvezno upoštevajo spodaj navedene zakone in predpise, razen če ni v določilih teh navodil oziroma pogojih zahtevano drugače: • Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22; v nadaljnjem besedilu: ZJN- 3) ob upoštevanju sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. U-I-180/19-17 z dne 7. 11. 2019; • Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/1986 z dne 11. novembra 2015 o standardnih obrazcih za objavo obvestil na področju javnega naročanja in razveljavitvi Izvedbene Uredbe (EU) št. 842/2011; • Zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU1I, 60/17 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZPVPJN); • Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122, Uradni list RS, št. 174/20, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21, 187/21 – ZIPRS2223 in 206/21 – ZDUPŠOP); • Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – UPB, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – XXXXX0000 in 13/18); • Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11- UPB, 158/20 in 3/22 - ZDeb); • Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631); • Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Uradni list RS, št. 27/16); • Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21) ter • drugih zakonskih ali podzakonskih aktov, ki urejajo področje, na katerega se nanaša javno naročilo oz. predmet javnega naročila.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Kjer je to primerno, prevoze paketov, ki se v celoti ali delno izvajajo po cesti, z izrecnim soglasjem ali kako drugače, urejajo določbe Konvencije o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti ( "CMR"), iz maja 1956 v Ženevi, kakor je bila spremenjena s Protokolom z dne 5. julija 1978, podpisanim v Ženevi, in z ženevskim Protokolom iz leta 2008, ko prevoz poteka v državah ali v države, ki so pogodbenice CMR, in z Evropskim sporazumom o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti ( "ADR"), medtem ko je prevoz paketov po zraku predmet Varšavske konvencije z dne 12. oktobra 1929 ( "Varšavska konvencija"), kakor je bila spremenjena s Haaškim protokolom z dne 28. septembra 1955 in vsemi naslednjimi veljavnimi protokoli ali Montrealsko konvencijo z dne 28. maja 1999, in vsemi nadaljnjimi veljavnimi protokoli, kakor tudi Konvencijo iz Guadalajare z dne 18. septembra 1961. Za vsako zadevo, ki je ne urejajo zgoraj navedene mednarodne konvencije, veljajo zakoni države izvajalca storitev, pod pogojem, da se pravila javnega reda glede pošiljanja, tranzita in držav dostave uporabljajo tudi, če je to obvezno, razen če ti pogoji določajo drugače. V nekaterih državah lahko izvajalec storitev deluje tudi kot poštni operater pri razumevanju lokalnega poštnega zakona, storitve pa lahko v okviru poštnega zakona o pristojnosti izvajalca storitev ureja takšen poštni zakon.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. 11.1. Naročila blaga in storitev ureja Obligacijski zakonik.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Ti splošni pogoji in vse zadeve ali spori ter katerekoli nepogodbene obveznosti med strankama, ki izvirajo iz teh splošnih pogojev ali so v povezavi z njimi (vključno z vprašanji, povezanimi z obstojem, kršitvijo, veljavnostjo, ničnostjo ali prenehanjem) se presojajo in razlagajo v skladu s pravom Republike Slovenije, brez upoštevanja njenih kolizijskih pravil. Predložena pogodba je predmet izključno slovenske zakonodaje (četudi je sedež podjetja naročnika v tujini). Uporaba mednarodnih in multinacionalnih pogodb in zakonov o nakupu, posebej sporazuma Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, ni mogoča.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Veljavna zakonodaja je zakonodaja Republike Slovenije.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Glede vseh ostalih pravic in obveznosti, ki niso urejene s to pogodbo, se uporabljajo določila _____________________________________________________. (opredelite določila katerih predpisov se uporabljajo v času napotitve v tujino – domačih in tujih)
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Glede vseh ostalih pravic in obveznosti, ki niso urejene s to pogodbo, se uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih (Ur. list RS, št. 21/2013) in drugih področnih zakonov, Kolektivne pogodbe   (Ur. list RS, št.  ), Podjetniške kolektivne pogodbe z dne  , in vseh splošnih aktov delodajalca, predvsem sledečih: Akt o sistemizaciji delovnih mest z dne  , Izjava o varnosti z oceno tveganja z dne  , Pravilnik o varstvu osebnih podatkov z dne  , Pravilnik o preprečevanju spolnega in drugega nadlegovanja ter šikaniranja na delovnem mestu z dne  , Pravilnik o preverjanju alkoholiziranosti na delovnem mestu z dne  , Pravilnik o odkrivanju zlorab bolniške odsotnosti in zlorab pri uveljavljanju stroškov prevoza na delo z dne  , pri čemer se upoštevajo vsakokratno veljavni zakoni, kolektivne pogodbe in splošni akti. Xxxxxxx s podpisom te pogodbe izjavlja, da je seznanjen z vsebino predpisov in aktov iz prejšnjega odstavka, oziroma da se bo z njimi seznanil najkasneje v roku 5 delovnih dni od nastopa dela. Xxxxxxx se je dolžan ob nastopu dela seznaniti tudi z vsemi ostalimi akti, sklepi, okrožnicami in navodili, ki se nanašajo na njegovo delovno področje. Delavec se je dolžan sproti seznanjati z novo sprejetimi akti oziroma s spremembami obstoječih aktov delodajalca. Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se v primerih, ko se sklicujeta na zakone, kolektivne pogodbe ali splošne akte delodajalca, upoštevajo tudi njihove vsakokratne spremembe in dopolnitve. Pogodbeni stranki sta sporazumni, da se v zvezi s posameznim pogodbenim določilom, ki povzema v času sklepanja te pogodbe veljavno zakonsko ureditev, upoštevajo tudi vse kasnejše spremembe in dopolnitve zakonske ureditve.
Sample 1
Veljavna zakonodaja. Pogodba se razlaga in izvaja skladno z zakonodajo, ki velja na območju središča, in nekaj posameznih jurisdikcij, ki so opisane v hišnih pravilih. Vi in mi se strinjamo z izključno pristojnostjo sodišč v tej jurisdikciji. Če je katera koli določba v teh pogojih in določilih pod veljavno zakonodajo nična ali neizvršljiva, preostale določbe ostajajo veljavne.
Sample 1

Related to Veljavna zakonodaja

  • Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti Inženir mora na lastne stroške skleniti zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in zavarovanje svoje odgovornosti napram tretji osebi. Inženir mora naročniku najkasneje v dvajsetih (20) dneh od sklenitve pogodbe izročiti bančno garancijo ali zavarovanje pri zavarovalnici za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 5 % pogodbene vrednosti (z davkom na dodano vrednost), ki ga bo naročnik unovčil v primeru, če: ▪ se bo izkazalo, da izvajalec del v celoti ali delno ne opravlja v skladu s pogodbo, zahtevami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali ponudbeno dokumentacijo; ▪ izvajalec naročniku ne preda povečanja ali podaljšanja finančnega zavarovanja v skladu s pogodbo; ▪ če obveznosti prevzete s pogodbo niso opravljene pravočasno; ▪ bo naročnik pogodbo razdrl zaradi kršitev na strani izvajalca; ▪ bo naročnik razdrl pogodbo zaradi zamude na strani izvajalca; ▪ bi izvajalec javno naročilo izvajal s podizvajalci, ki niso priglašeni ali s podizvajalci, katerih nominacijo je naročnik zavrnil; ▪ v primeru stečaja, likvidacijskega postopka ali drugega postopka nad izvajalcem, katerega posledica ali namen je prenehanje poslovanja ali katerikoli drug postopek, podoben navedenim postopkom, skladno s predpisi države, v kateri ima izvajalec sedež; ▪ v kolikor izvajalec ne pridobi ustreznih soglasij za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji ali v kolikor z njimi ne razpolaga ves čas trajanja odgovornosti. Naročnik lahko v zgoraj navedenih primerih unovči polni znesek finančnega zavarovanja, saj se šteje, da je za te kršitve dogovorjena pogodbena kazen v višini polnega zneska zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. V kolikor bo izvajalec javno naročilo izvajal skupaj s podizvajalci, mora finančno zavarovanje, ki ga ponudnik izda naročniku za dobro in pravočasno izvedbo kriti tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev. Bančna garancija za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti mora veljati vsaj 90 dni po roku za izvedbo vseh del. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremeni rok za izvedbo posla, kvaliteta in količina, mora Inženir predložiti v roku deset (10) dni od sklenitve aneksa k tej pogodbi, kot pogoj za njegovo veljavnost, spremembo finančnega zavarovanja z novim rokom trajanja le-tega, v skladu s spremembo pogodbenega roka za izvedbo del, oziroma spremembo finančnega zavarovanja s spremenjeno višino, v skladu s spremembo pogodbene vrednosti.

  • Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti V roku osem (8) delovnih dni po podpisu pogodbe mora prodajalec predložiti instrument finančnega zavarovanja (originalno brezpogojno, nepreklicno bančno garancijo unovčljivo na prvi poziv, izdelano po Enotnih pravilih za garancije na poziv (EPGP, revizija iz leta 2010) ali enakovredno kavcijsko zavarovanje zavarovalnice) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v višini 10% pogodbene vrednosti z DDV, sicer lahko kupec brez kakršnih koli obveznosti do prodajalca odstopi od pogodbe. Instrument finančnega zavarovanja mora veljati 120 dni po roku veljavnosti pogodbe. Če se med trajanjem izvedbe pogodbe spremenijo roki, se mora temu primerno spremeniti instrument finančnega zavarovanja oziroma podaljšati njegova veljavnost. V primeru, da prodajalec kupcu ne izroči instrumenta zavarovanja, je kupec upravičen zadržati del sredstev v višini vrednosti finančnega zavarovanja (10% pogodbene vrednosti z DDV) še toliko časa, kolikor bi bila veljavnost finančnega zavarovanja. Zadržano plačilo se ne obrestuje. Finančno zavarovanje lahko kupec unovči v naslednjih primerih, ko se šteje, da prodajalec ni dobro izvedel svojih obveznosti oz. so ostali razlogi za prenehanje pogodbenega razmerja, ki narekujejo unovčitev finančnega zavarovanja: • če prodajalec dobave ne opravlja v skladu s pogodbenimi zahtevami ali s tehničnimi specifikacijami; • če kupec razdre pogodbo zaradi kršitev ali zamude na strani prodajalca ali večkratno ponavljajoče dobave blaga pomanjkljive/slabe kakovosti; • če prodajalec objavi nesolventnost, prisilno poravnavo xxx xxxxxx; • če prodajalec krši zaupnost podatkov; • če ob izteku veljavnosti obstoječega finančnega zavarovanja pred iztekom veljavnosti pogodbe z morebitnimi aneksi, ne predloži novega finančnega zavarovanja v ustrezni obliki, višini in roku trajanja; • če prodajalec brez dogovora s kupcem odstopi od pogodbe/posameznega naročila in razlogi za to niso na kupčevi strani. Kupec lahko finančno zavarovanje uveljavi brez predhodnega opomina, mora pa prodajalca o tem, da ga je uveljavil, obvestiti pisno po elektronski ali klasični pošti. Če kupčeva škoda presega znesek finančnega zavarovanja, lahko kupec zahteva razliko povrnitve nastale škode od prodajalca v celoti. Instrument finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti kupec lahko unovči, če prodajalec svojih obveznosti do kupca ne izpolni skladno s to pogodbo, v dogovorjeni kvaliteti, količini in roku, ter v primeru, da prodajalec ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, zaradi tega, ker se je nad njim začel postopek zaradi insolventnosti.

  • POGODBENA KAZEN V primeru, da izvajalec po lastni krivdi ne pripravi medijskih planov v roku, predvidenem s tem okvirnim sporazumom (izpolnitev z zamudo), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 %o od vrednosti posameznega naročila za posamezni naročeni medijski plan za vsak dan zamude. Znesek zaračunane pogodbene kazni ne sme presegati 10 % vrednosti posameznega naročila za posamezno naročeni medijski plan. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi ne realizira naročila oziroma zakupa medija v roku, predvidenem s tem okvirnim sporazumom (izpolnitev z zamudo), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 %o od vrednosti posameznega naročila zakupa medija za vsak dan zamude. Znesek zaračunane pogodbene kazni ne sme presegati 10 % vrednosti posameznega naročila. Če bi izvajalec z izpolnitvijo obveznosti po tem okvirnem sporazumu zamujal, bo naročnik ob sprejemu izpolnitve obveznosti izrecno izjavil, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi obveznosti posameznega medijskega plana ne pripravi (neizpolnitev), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 % vrednosti vsakega posameznega naročila medijskega plana. V primeru, da izvajalec po lastni krivdi obveznosti posameznega zakupa medija ne izpolni (neizpolnitev), se zaveže plačati pogodbeno kazen v višini 10 % vrednosti za vsako posamezno neizpolnjeno storitev. Če izvajalec obveznosti iz okvirnega sporazuma ne bi izpolnil, ga bo naročnik obvestil, ali zahteva izpolnitev pogodbene obveznosti ali plačilo pogodbene kazni. Če bi izvajalec zamudil ali ne izpolnil posameznega naročila iz predhodnih odstavkov, ki za naročnika predstavlja zakonsko obvezo, o čemer ga je naročnik vnaprej obvestil, se vrednosti zgoraj navedenih promilov in odstotkov zvišajo za 5 (na 15 %o oziroma 15%). Pogodbena kazen se obračuna in se za plačilo izstavi račun.

  • Pravna podlaga Naročnik izvaja postopek oddaje javnega naročila na podlagi veljavnega zakona in podzakonskih aktov, ki urejajo javno naročanje, v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja področje javnih financ ter področje, ki je predmet javnega naročila.

  • PREDSTAVNIKI POGODBENIH STRANK Pogodbeni predstavnik izvajalca je . Pogodbeni predstavnik naročnika je . Pogodbena predstavnika dajeta nasprotni pogodbeni stranki vse potrebne podatke v zvezi z izvedbo del ter sodelujeta pri reševanju vseh vprašanj, ki bi se pojavila v toku izvajanja pogodbe.

  • Dodatna pojasnila ponudnikom Dodatna pojasnila o razpisni dokumentaciji lahko ponudniki zahtevajo preko portala javnih naročil, vendar najkasneje do 23. 2. 2017 do 9. ure. Odgovori oz. pojasnila bodo objavljeni na spletnem naslovu JAVNEGA PODJETJA ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o. (xxxx://xxx.xxxxxxxxxx-xx.xx/xxxxx-xxxxxxxx), na mestu, kjer je objavljena razpisna dokumentacija ter na portalu javnih naročil, najkasneje šest (6) dni pred rokom za oddajo ponudbe, pod pogojem, da bo zahteva posredovana pravočasno. Na drugače posredovane zahteve za dodatna pojasnila ali vprašanja naročnik ni dolžan odgovoriti.

  • UGOTAVLJANJE SPOSOBNOSTI ZA FIZIČNE OSEBE Priloga 3/2

  • Podatki o naročniku Naročnik javnega naročila je JAVNO PODJETJE ENERGETIKA LJUBLJANA d.o.o., Xxxxxxxxxx xxxxx 00, 0000 Xxxxxxxxx.

  • ODLOČITEV O ODDAJI NAROČILA Naročnik bo, najkasneje v roku pet dni po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb, obvestil vsakega ponudnika o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo javnega naročila. Odločitev o oddaji naročila naročnik sprejme najpozneje v roku 90 dni od roka za oddajo ponudb in mora biti vsebinsko v skladu s 3. odstavkom 90. člena ZJN-3. Naročnik lahko do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Naročnik sprejme novo odločitev upoštevaje določila 90. člena ZJN-3. Naročnik lahko spremeni odločitev o oddaji naročila po prejemu zahtevka za pravno varstvo le, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Kadar naročnik v skladu s 6. odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva vročitve nove odločitve. Odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva. Naročnik bo vseh odločitvah v zvezi s postopkom javnega naročanja obvestil ponudnike na način, da podpisano odločitev glede tega objavi na portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil. Če se v objavi odločitve na portalu javnih naročil ni mogoče sklicevati na objavljeno povabilo k sodelovanju, naročnik odločitev vroči v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek, in na dan odpošiljanja ponudniku tudi objavi na portalu javnih naročil prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost, če je to glede na vrednost primerno pa tudi v Uradnem listu Evropske unije.

  • PODIZVAJALCI Ponudnik lahko del javnega naročila odda v podizvajanje. Podizvajalec je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila. Izpolnjevanje pogojev za podizvajalce mora biti v skladu s 94. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS št. 91/2015 in 14/2018). Ponudnik, ki bo javno naročilo izvajal s podizvajalci, mora v ponudbi: navesti vse podizvajalce ter vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje kontaktne podatke in zakonite zastopnike predlaganih podizvajalcev navesti izpolnjene ESPD teh podizvajalcev v skladu z 79. členom ZJN ter priložiti zahtevo podizvajalca za neposredno plačilo, če podizvajalec to zahteva. V kolikor podizvajalec zahteva neposredno plačilo, se šteje, da je neposredno plačilo podizvajalcu obvezno in obveznost zavezuje naročnika in glavnega izvajalca. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, ki zahteva neposredno plačilo, mora: glavni izvajalec v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa oziroma situacije s strani glavnega izvajalca neposredno plačuje podizvajalcu, podizvajalec predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika, glavni izvajalec svojemu računu ali situaciji priložiti račun ali situacijo podizvajalca, ki ga je predhodno potrdil. Če neposredno plačilo podizvajalcu ni obvezno, naročnik od glavnega izvajalca zahteva, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo za izvedene gradnje ali storitve oziroma dobavljeno blago, neposredno povezano s predmetom javnega naročila. Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradnje ali storitve naročnika obvestiti o morebitnih spremembah o podizvajalcih najkasneje v petih dneh po spremembi. V primeru vključitve novih podizvajalcev mora glavni izvajalec skupaj z obvestilom posredovati tudi podatke in dokumente o novih podizvajalcih. Kadar namerava ponudnik izvesti javno naročilo s podizvajalcem, mora pogoje iz III. točke teh navodil izpolnjevati tudi podizvajalec, ki sodeluje pri izvedbi javnega naročila. Naročnik lahko zavrne predlog za zamenjavo podizvajalca oziroma vključitev novega podizvajalca tudi, če bi to lahko vplivalo na nemoteno izvajanje ali dokončanje del in če novi podizvajalec ne izpolnjuje pogojev, ki jih je postavil naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik bo o morebitni zavrnitvi novega podizvajalca obvestil glavnega izvajalca najpozneje v desetih dneh od prejema predloga.